Voditelji razpravljali pozno v noč: Orodja bomo uporabili, ko bo potrebno
Evropski voditelji so se v četrtek v Bruslju na željo predsednika Evropskega sveta Antonia Coste zbrali na delovni večerji, na kateri so premlevali aktualno dogajanje.
Voditelji držav članic EU so se v četrtek zvečer v Bruslju na željo predsednika Evropskega sveta Antonia Coste zbrali na delovni večerji, na kateri so premlevali aktualno dogajanje.
Slovenski premier Robert Golob je pred začetkom izrednega zasedanja, namenjenega predvsem strateški razpravi voditeljev glede aktualnega dogajanja na področju transatlantskih odnosov in posledičnega odziva Evropske unije, poudaril, da na vrhu pričakuje predvsem enotnost in odločnost.
»Enotnost pri tem, da bomo znali zagovarjati naše vrednote, na katerih temelji Evropa, in odločnost, da bomo znali suverenost, nedotakljivost mej in ozemeljsko celovitost tudi zelo jasno skomunicirati in za njo stati,« je povedal.
Že pred vrhom je sicer postalo jasno, da kakšnih resnejših ukrepov, uperjenih zoper ZDA, ni pričakovati, saj so se po tem, ko je v sredo na zavoro stopil ameriški predsednik Donald Trump, strasti vsaj začasno nekoliko pomirile.
Kot sicer poroča portal Euractiv, so imeli evropski voditelji na delovni večerji poleg čezatlantskih odnosov na meniju oziroma mizi pokrovače v orehovi in karijevi skorjici, piščančje prsi s pastinakom, glaziranim v vanilji, ter sadno solato s peno iz komarčka in kopra.
Sledili so večurni pogovori, srečanje se je končalo šele malo po polnoči, ko so sobano, v kateri so bili, kot je to običajno pri tako pomembnih strateških pogovorih, zaprti brez mobilnih telefonov, začeli zapuščati prvi voditelji.
Pred novinarje le Costa in von der Leyen
Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni in večina drugih voditeljev so mimo novinarjev oddrveli brez komentarja. Izjavo za javnost sta po srečanju podala le Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Costa je ameriško odločitev, da umakne grožnjo z dodatnimi carinami, označil za pozitivno, saj da bi bilo to »nezdružljivo« z lani sklenjenim trgovinskim dogovorom. »Zdaj se moramo osredotočiti na uveljavitev tega sporazuma. Cilj ostaja učinkovita stabilizacija trgovinskih odnosov med EU in ZDA.« Ob tem je Costa dodal, da se bo EU »še naprej branila pred vsaki obliki ustrahovanja,« za kar ima po njegovih besedah na voljo orodja, ki jih »bomo uporabili, če in ko bo potrebno.«
Predsednik Evropskega sveta je pojasnil še, da evropski voditelji »resno dvomijo o številnih elementih ustanovne listine Odbora za mir.« Kot smo že poročali, je odbor v četrtek v Davosu ustanovil Trump, k sodelovanju pa je povabil tudi številne evropske države, a so razen Madžarske in Bolgarije povabilo zavrnile. Podobno kot že slovenski premier Golob v zadnjih dnevih je tudi Costa dejal, da so sporni predvsem njegov »obseg, vodenje in skladnost z Združenimi narodi.«
Je pa Costa izpostavil, da si bo EU še naprej prizadevala za ohranjanje »dobrih odnosov« z Washingtonom.
Okrepitev odnosov z Grenlandijo
Von der Leyen je nato dejala, da je že zadnji čas, da EU okrepi investiranje v Arktiko, pri čemer je znova izrazila solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter drugimi državami članicami, ki jim je Trump grozil s carinami.
»Trenutno delamo na okrepitvi odnosov EU z Grenlandijo,« je še poudarila in namignila, da bo otok deležen »znatnega svežnja investicij.« Omenila je tudi možnost sodelovanja na področju obrambe, denimo z »evropskim ledolomilcem,« saj v EU ledolomilce že izdelujejo na Finskem.
Izrazila je tudi namero po poglobitvi sodelovanja z ZDA in vsemi partnerji na področju varnosti arktičnega območja. Med drugim namerava EU okrepiti varnostno-obrambne dogovore z Združenim kraljestvom, Kanado, Norveško, Islandijo in drugimi.
Z Mercosurjem naprej
Kot kaže, bodo vztrajali z uveljavitvijo trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki so ga evropski poslanci v sredo poslali na Sodišče Evropske unije, zaradi česar je postopek znova zastal.
Costa je namreč potrdil, da je Evropski svet odobril tako dogovor kot začetek njegovega začasnega izvajanja še pred potrditvijo v Evropskem parlamentu, da ima torej Komisija za to mandat. »Komisijo pozivam, da upošteva to odločitev Sveta.«
»Pripravljeni bomo, ko bodo pripravljeni oni,« pa mu je odvrnila von der Leyen, s čimer je ciljala na države Mercosurja, saj je dogovor možno začeti izvajati šele, ko ga bo ratificirala prva članica Mercosurja. Po njenih besedah obstaja »jasen interes, da bi koristi tega pomembnega sporazuma veljale čim prej.« Ob tem je dodala, da dokončne odločitve Komisija še ni sprejela.
Voditelji tako na vrhu pričakovano niso sprejeli kakšnih konkretnih ukrepov zoper ZDA, k čemur je v prvi vrsti botroval obrat, za katerega je v sredo poskrbel Trump.
