Naša šola, Osnovna šola XIV. divizije Senovo, je letos pričela s sodelovanjem v mednarodnem projektu Erasmus+ z naslovom EUvelopment - Prestopamo meje s pametno tehnologijo, katerega glavna tema so begunci. V okviru tega projekta, v katerem sodelujejo še učenci iz Latvije, Italije, Nemčije, Belgije, Norveške in Grčije, se nas je z naše šole 6 učencev in 2 mentorja odpravilo na projektno srečanje v Grčijo, (v Solun) Thessalonike. Naša pot se je pričela 6. marca, ko smo se z zagrebškega letališča, s postankom na Dunaju, odpravili proti Grčiji.

Dneve smo preživljali ali na srednji tehnični šoli EPAL Kalamaris ali pa na ogledih mesta in njegovih znamenitosti. Ko smo bili na šoli, smo imeli razne delavnice, kjer smo veliko ustvarjali v raznih programih (Sway, Padlet, ThingLink). V vsaki skupini je bil po en učenec iz vsake države, kar je bilo še posebej zanimivo, saj smo se pogovarjali le angleško. Skupaj smo iskali razne podatke na internetu in jih nato prenesli v naše predstavitve, virtualne plakate ali projekcije, filme. Prvi dan smo bili v skupinah kar malce živčni, saj se med seboj še nismo poznali, vendar se je to do zadnjega dne močno spremenilo. Med delom v šoli smo pridobili veliko novih spoznanj – tako o računalniških programih kot tudi o glavni temi tega projekta – o beguncih in o tem, kako se v različnih držav spopadajo z različnimi težavami v povezavi z njimi.

Ogledali smo si tudi kar nekaj znamenitosti, ki jih ponujajo Thessaloniki: najprej samo mesto, kjer je veliko arheoloških ostankov zgradb še iz časa Aleksandra Makedonskega, zanimivih cerkva in drugih stavb. Odpravili smo se v muzej v Pelli, kjer smo se še podrobneje poglobili v zgodovino mesta in okolice. Pogledali smo si tudi Aristotelovo šolo, kjer se je učil znameniti vladar Aleksander Veliki. V Vergini smo obiskali grobnice Filipa II. in Alexandra IX. Ogled teh grobnic v podzemlju je bil res zanimiv, saj smo tam lahko podrobno videli, kako so bili vladarji takrat pokopani in kaj vse se je nahajalo v njihovih grobnicah. Najbolj si bom zapomnila zlati kroni obeh vladarjev, saj sta zelo natančno in podrobno narejeni iz čistega zlata v obliki hrastovih listov z želodom.

Obiskali smo tudi begunski center Diavata, ki se nahaja blizu mesta in je pod vojaškim nadzorom, zato ni bil preveč nevaren. Tja so nas peljali z namenom, da vidimo dejansko situacijo in težave, s katerimi se srečujejo ti ljudje. Bilo je zelo težko gledati ljudi, ki so zaradi vojne ostali brez vsega in se komaj preživljajo iz dneva v dan. Povsem so odvisni od dobrodelnih organizacij (Rdečega križa). Takrat nas je verjetno vse najbolj zmotilo to, da smo bili brez moči. Prišli smo in videli, kaj prestajajo ti ljudje ter v kakšnih razmerah živijo - in mi glede tega nismo mogli narediti prav ničesar. Ko smo se vrnili v šolo, smo več kot uro debatirali o tem, kaj smo videli in kako smo lahko srečni, da imamo streho nad glavo in o tem, kakšno je stanje z begunci po drugih državah. Bile so napete debate, saj smo bili vsi v šoku po tem, kar smo videli. Povsem drugače je, če nekaj vidiš po televiziji ali pa na lastne oči. Mediji pogosto manipulirajo s podatki in prikažejo samo novice, ki napihnejo, tisto, kar ni treba. Izpostavijo predvsem negativno, pozitivnih strani življenja pa ne pokažejo. Tako se o beguncih širi veliko neresnic, vendar so to običajni ljudje, ki so morali pobegniti iz svoje države zaradi vojne in so enaki nam. Edina razlika je, da imajo veliko več življenjskih izkušenj.

Najboljše pri tem projektnem srečanju so bili seveda ljudje. Spoznali smo mnogo novih prijateljev iz različnih držav in se med seboj tesno povezali. Čez nekaj let se verjetno ne bomo več spominjali, kaj smo delali na tem projektu, ampak zagotovo se bomo spomnili prijateljev in izjemnih ljudi, ki smo jih spoznali in na izkušnje, ki smo jih pridobili.

Vsi učenci smo zelo hvaležni, da smo dobili priložnost, da smo spoznali toliko novih ljudi in pridobili nova znanja in izkušnje. Projekt Erasmus+ je bila za vse nas izjemna in pozitivna izkušnja, ki bi jo z veseljem še enkrat ponovili.