Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V Dolenjskem listu smo doslej velikokrat prebirali informacije o zaskrbljujočem onesnaževanju reke Temenice, predvsem v spodnjem toku, za čistilno napravo v Trebnjem in pri drugih izpustih vanjo. Tudi v zgornjem toku reke je bilo v preteklosti večkrat zaznano onesnaževanje, predvsem zaradi kmetijske pridelave. Zato je ugotovitev v nadaljevanju zapisa vsaj deloma razveseljiva.

Sredi aprila sta poleg mostu in nekdanjega mlina v Stranjah pri Velikem Gabru dve skupini mladih živahno postopali okoli vode, brazdali v reki, se vračali na breg, mahali s papirji, razpravljali, se sklanjali z epruvetami nad usnjenimi kovčki z napravami... Učenci devetega in osmega razreda gabrske šole so uživali v naravoslovnem dnevu na reki Temenici, v jemanju vzorcev in lovljenju živih bitij.

Devetarji so jemali predvsem vzorce vode ter merili vsebnost reke. Iskali so morebitno prisotnost nitratov, pesticidov, herbicidov…, merili Ph vrednost, pretok, nivo..., zapisovali in primerjali so podatke ter ugotavljali morebitno preseženost vsebnosti strupov. Skratka, iskali so nebodigatreba, s čemur smo morda občani tako ali drugače onesnažili Temenico.

Gospa Rajarjeva, učiteljica, ki je spremljala učence, je med delom veselo oznanila: »Temenica je v zgornjem toku veliko manj onesnažena, kot smo predvidevali. Pogojno bi jo lahko celo pili!«

Malo pred zapornicami nekdanjega mlina so osmarčki brskali za rečno favno in nalovili kup živalic, ki živijo v vodi. Med drugim so ujeli celo potočnega raka, ki ga je bilo včasih v Temenici kar veliko. Potem ga veliko let skoraj ni bilo zaznati. Potočni rak je seveda dober znak, saj preživi le v čisti vodi, ki ne vsebuje škodljivih snovi. Torej to je, poleg kemijske analize, še ena potrditev, da se v vodo vrača življenje oz. da je voda čistejša, kot je bila včasih, ko smo mislili, da je že gnojnica.

Preberite še ...

· Slovenija

Skriti hram slovenske energije

Ugotovili so, da ima Temenica v zgornjem toku kar precejšnjo sposobnost samoočiščevanja, zaradi pestrosti flore v njej. Zbirali so tudi vzorce ločja, šašja, bičevja in drugih vodnih in obvodnih rastlin ter jih primerjali s predlogami v učnem načrtu.

Vsekakor je tak naravoslovni dan za učence večpomenski. Najprej se naučijo zbirati vzorce za različne kemijske in botanične analize, spoznavajo sestavo vode, favno in floro, ogroženost vode, ter se tako oblikujejo v dobre naravovarstvenike. V ljudi, ki jim jutri ne bo vseeno, kaj se počne z našimi rekami in okoljem.

Žal se marsikateri naš občan in vplivneži v občini ne zavedajo, da reka, ki izvira v Javorju, se izliva v Krko in je dolga 28 km, ni povsod čista, da marsikje smrdi, da ji manjkajo nekateri regulacijski ukrepi, ki so že dolgo načrtovani, da je zanjo premalo posluha, da se v vsem toku žal ne more sama očistiti…

Galerija

Arhiv Lokalno.si