Profimedia

Najbolj enostavna razlaga za nadomestno materinstvo je, ko ženska za drugo osebo ali par nosi in rodi otroka. Lahko gre za pomoč brez plačila ali za komercialno storitev, kjer je nadomestna mati finančno nagrajena.

Poznamo dve obliki:

• tradicionalno nadomestno materinstvo, kjer je nadomestna mati tudi genska mati otroka,
• gestacijsko nadomestno materinstvo, kjer nadomestna mati otroka zgolj donosi, genetsko pa ni povezana z njim. Ta oblika je v svetu pogostejša in ima manj pravnih zapletov.

Pravna ureditev po svetu

V različnih državah je nadomestno materinstvo urejeno oziroma je legalnost odvisna od vsake države. Države, kot so Francija, Nemčija, Italija, Španija in Portugalska, ga povsem prepovedujejo. V Veliki Britanija, na Danskem ali Irskem pa je dovoljeno le, če nadomestna mati ni za to plačana, dovoljeni so zgolj stroški nosečnosti. V nekaterih državah, kot so Indija, Ukrajina in določene zvezne države ZDA, je nadomestno materinstvo za plačilo dovoljeno in tudi razširjeno.

Tisti, ki želijo biti starši in jim država nadomestnega materinstva ne dopušča, gredo lahko v tujino in nadomestno mati najdejo tam, treba pa je biti previden, saj nekatere države ne dovolijo niti tega. Po nemški zakonodaji je mati otroka vedno ženska, ki ga je rodila, zato »načrtovana mati« ne more biti priznana kot pravna mati, otrok pa ne dobi samodejno nemškega državljanstva. »Predvideni oče« lahko očetovstvo v določenih primerih prizna ali ga ugotovi sodišče. 

Kako je urejeno pri nas

V Sloveniji je nadomestno materinstvo prepovedano. Slovenska zakonodaja ne priznava nadomestnega materinstva kot oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo. Če bi bil tak dogovor med pari in nadomestno materjo sklenjen v Sloveniji, ne bi imel pravne veljave, so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Profimedia

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je nadomestno materinstvo v Sloveniji etično in pravno vprašljivo, podobno kot v številnih drugih državah. Pravno podlago določa Družinski zakonik, ki za materinstvo šteje žensko, ki otroka rodi. Nadomestno materinstvo kot oblika biomedicinske pomoči pri nas ni dovoljeno, zato tudi priznavanje starševstva v takšnih primerih ostaja odprto vprašanje. Tema je še vedno predmet razprav na ravni EU in v okviru Haaške konference.

Po veljavnih pravilih je mati otroka ženska, ki ga rodi, ne glede na genetski material. V primeru zapletov, na primer če bi nadomestna mati želela otroka zadržati ali ga naročnika ne bi želela prevzeti, pravni sistem v Sloveniji ne nudi jasnih odgovorov.

Kaj pa otroci, ki so bili rojeni v tujini?

V primeru, da bi se slovenski pari odločili za nadomestno materinstvo v tujini, kjer je zakonsko dovoljeno, bi ob vrnitvi v domovino naleteli na birokratske in pravne zaplete. Otrok, rojen nadomestni materi v tujini, se lahko vpiše v slovenski matični register, vendar postopek ni enostaven. Na IusInfo so pojasnili, da je v tem primeru potrebna dodatna dokumentacija ugotavljanja očetovstva ali celo sodna odločba. 

Kot je navedeno v zgornjem odstavku, je tudi v Nemčiji pravno urejeno tako, da je kaznivo za izvajalce, ne pa za bodoče starše. Otrok ne more samodejno pridobiti nemškega državljanstva, če mati, ki ga je rodila, ni državljanka Nemčije. Pravno starševstvo ni samodejno priznano, treba je opraviti sodne postopke ali urediti  priznanje očetovstva.

Znane osebnosti, ki so izbrale nadomestno materinstvo

Razlogi za takšno odločitev so različni, od zdravstvenih zapletov do istospolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin. Vse pogostejša izbira nadomestne matere je tudi med znanimi osebnostmi po svetu. Med zvezdniki, ki so se odločili za to pot, so: Nicole Kidman, Sarah Jessica Parker in Matthew Broderick, Tyra Banks, Ricky Martin, Cristiano Ronaldo, Kim Kardashian in Kanye West. Prav njihove zgodbe pogosto sprožijo širše razprave o dostopnosti in urejanju tega področja. 

Pomisleki in primeri iz tujine

Največji pomisleki so etične narave: ali lahko otrok postane »predmet pogodbe«? Kaj v primeru, da se kdo od pogodbenih strank premisli? Kako zagotoviti pravice nadomestne matere in hkrati ustreči željam naročnikov?

Profimedia

Primer, o katerem je poročal ves svet, je tisti iz Tajske, kjer sta starša sprejela le zdravega otroka, drugega z Downovim sindromom pa zavrnila. Takšni primeri dodatno krepijo pomisleke, so zapisali na STA. Strokovnjaki za socialne organizacije opozarjajo, da bi se bilo treba o tej temi odprto pogovarjati.

Nadomestno materinstvo je postalo biznis

V državah, kjer zakonodaja ni jasna ali se nadomestno materinstvo izvaja mimo zakonov, se odpirajo tudi možnosti izkoriščanja žensk in otrok. Na Filipinih se mlade ženske zaradi revščine ponujajo kot nadomestne matere tistim, ki ne morejo imeti otrok, čeprav ta praksa v tej katoliški državi velja za tabu. Klinike, ki ponujajo storitve nadomestnega materinstva, prav tako kršijo zakon, saj ustvarjajo lažne dokumente, da bi se izognili vprašanjem starševstva. 

Takšne zgodbe opozarjajo, kako pomembna je jasna pravna ureditev, ki bi ščitila vse vpletene, predvsem pravice žensk in otrok, ter preprečila zlorabe v želji po dobičku.