Janša prek novega sklada združuje 17 milijard evrov državnega premoženja
Končuje se medresorsko usklajevanje osnutka predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, na katerega želi vlada Janeza Janše prenesti skoraj 17 milijard evrov državnega premoženja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cilj ustanovitve nacionalnega demografskega sklada je skoncentrirati vse naložbe države, z nekaterimi izjemami, pri katerih mora lastništvo obdržati Republika Slovenija, pri enem upravljavcu, prihodke od teh naložb pa nameniti predvsem za potrebe pokojninske blagajne in skrbi za starejše ter za izvajanje družinske politike, piše v osnutku zakonskega predloga vlade Janeza Janše, ki ga je pridobila STA.
Obenem so cilji poenostavitev strukture upravljanja državnih naložb, jasnejša opredelitev namena in meril upravljanja ter večja donosnost od upravljanja državnega premoženja. Na ministrstvu za finance, kjer bdijo nad pripravo zakonskega predloga, so prepričani, da državno premoženje velikokrat ni upravljano optimalno, zato izkupiček za Republiko Slovenijo in druge državne lastnike oz. upravljavce ni maksimalen.
Združevanje državnega premoženja
Predlog zakona glede na osnutek tako predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se prenesla večina naložb, ki so v neposredni lasti države ter naložbe Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kad), Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Pri Zpizu gre za 34,5-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav in za naložbo v Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri ZZZS pa za 15,2-odstotni lastniški delež v zavarovalnici Vzajemna. Kad in DSU bi bila medtem pripojena k Nacionalnemu demografskemu skladu.
Vrednost prenesenih naložb
Ocenjena knjigovodska vrednost naložb SDH in naložb države v upravljanju SDH, ki bodo prenesene na Nacionalni demografski sklad, je konec leta 2025 znašala nekaj več kot 14 milijard evrov. Vrednost ostalih državnih naložb, ki bodo prenesene na sklad ali k njemu pripojene, je malenkost več kot dve milijardi evrov. Vrednost naložb Zpiza in ZZZS je medtem trenutno nekaj več kot 630 milijonov evrov.
Obenem je predvideno, da bo 30. dan po uveljavitvi zakona s posebnega računa pri ministrstvu za finance na nacionalni demografski sklad nakazanih 176,8 milijona evrov. Gre za 10 odstotkov kupnin od privatizacij, izpeljanih po vzpostavitvi SDH.
Skupaj je tako uvodna vrednost sredstev nacionalnega demografskega sklada ocenjena na nekaj več kot 16,8 milijarde evrov.
Država bo lahko povečala osnovni kapital naložbe sklada, a bo lastnik naložbe ostal sklad. Tako sklad ne bo porabljal svojih sredstev. S tem se zmanjšuje izpostavljenost sklada, zagotavlja varnost naložb sklada in odpravlja tveganja za premoženje sklada oziroma za vplačila v pokojninsko blagajno, navajajo v ministrstvu za finance.
Upravljanje in nadzor sklada
Država bo po navedbah predlagateljev zagotovila neodvisnost in avtonomnost sklada pri upravljanju naložb ter sprejela strategijo upravljanja naložb sklada, ki bi nadomestila sedanjo strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in bi vsebovala klasifikacijo posameznih skupin naložb ter določila način upravljanja in razpolaganja z naložbami. Strategijo bi na predlog vlade sprejel DZ z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Podobno kot to velja trenutno v okviru delovanja SDH, bi določili kodeks korporativnega upravljanja, sprejemali letne načrte upravljanja naložb ter opredelili postopke upravljanja naložb.
Predvidena je namenskost uporabe premoženja sklada, tako da se bo del premoženja namenjal za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja, politike za skrb za starejše in za ukrepe družinske politike, del premoženja pa se bo namenjal za akumulacijo samega premoženja sklada, in to za nedoločen čas oz. trajno.
Predvideno je, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend ter 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb tekočega leta v pokojninsko blagajno, in sicer najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
Sklad bo glede na osnutek ob tem vsako leto za namen sofinanciranja politike za skrb za starejše namenil 10 odstotkov dividend, prejetih v preteklem letu, dodatnih 10 odstotkov pa še za ukrepe družinske politike. Na ta način se bo zmanjševala potreba po proračunskih transferjih v pokojninsko blagajno, navajajo predlagatelji.
Glede upravljanja nacionalnega demografskega sklada je predvideno, da bo imel nadzorni svet devet članov, njihov mandat pa bo petleten. Štiri bo imenoval državni zbor; tri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije. Pet članov bo imenovala vlada.
Prve nadzornike sklada bosta vlada in DZ imenovala najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve zakona. Ob imenovanju novih članov nadzornega sveta bo trenutnim nadzornikom SDH funkcija prenehala.
Upravo sklada bodo glede na osnutek sestavljali predsednik in dva člana, ki jih bo imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa. Tudi njihov mandat bo petleten. Vlada bo najpozneje v 15 dneh od uveljavitve zakona imenovala začasne člane uprave sklada. Več o nastajajočem zakonskem predlogu bo v torek novinarjem povedal minister za finance Andrej Šircelj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
