arhiv

##IMAGE-3324058##

Na današnjo prvo adventno nedeljo se začenja adventni čas, ki za kristjane predstavlja čas pričakovanja in priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva. Po cerkvah in tudi po domovih so zato pripravili adventne vence, ki so zunanje znamenje tega pričakovanja, na njih bodo danes prižgali prvo od štirih sveč.

Adventni čas se zaključi v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer 24. decembra, dan pred božičem.

Venec, na katerem se vsako od štirih nedelj prižge ena sveča več, je sicer razširjen tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ki govorijo o življenju in o Jezusovem prihodu. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Sveče naj bi bile vijolične ali bele, saj vijolična barva predstavlja upanje. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo, ki v prostor prinaša vedno več svetlobe, pa simbolizira rast dobrega. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja, zato da pride do izraza navedena simbolika.

Bolj kot zunanja priprava je za vernike v adventu pomembna duhovna priprava na prihajajoč praznik. Ta se kaže v osebni molitvi, prejemu zakramentov, postu in dobrih delih.

S prvo adventno nedeljo se tako v Evangeličanski kot Katoliški cerkvi začenja tudi novo cerkveno leto. Papež Frančišek je to leto, ki ga bodo v Vatikanu odprli z današnjim bogoslužjem, razglasil za leto posvečenega življenja.

Nekateri pravoslavni kristjani, med njimi tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo pozneje, in sicer 7. januarja po našem koledarju. Adventni čas pri njih pa traja 40 dni pred praznikom, tako so z njim začeli že v petek.