Mraz, sneg, veter: Kaj pripada komunalcem, poštarjem, dostavljavcem?
Kaj pripada delavcem na mrazu? Kdo prejema dodatke in kakšne pravice imajo zaposleni?
Tako mrzlih juter, kot je bilo četrtkovo, ne doživimo vsako leto. Tako nizkih temperatur Slovenija ne beleži vsako zimo. Podobno mrzlo jutro kot včeraj smo doživeli januarja pred dvema letoma, še izrazitejši mraz pa konec februarja leta 2018. Tokratne razmere so znova odprle vprašanja o varnosti, zdravju in pravicah delavcev, zlasti tistih, ki delo opravljajo na prostem ali v neustrezno ogrevanih prostorih. Kakšna je najnižja dovoljena temperatura v delovnem prostoru?
V četrtek smo se prebudili v eno najhladnejših juter te zime. Po večjem delu Slovenije se je temperatura v jutranjih urah spustila globoko pod –10 stopinj Celzija, Agencija RS za okolje (Arso) pa je zaradi ekstremno nizkih temperatur izdala oranžno vremensko opozorilo.
Ob 7. uri je bilo najhladneje v Babnem polju, kjer so izmerili kar –25 stopinj Celzija. Le stopinjo topleje je bilo v Novi vasi na Blokah (–24 stopinj Celzija). Tudi drugod po državi je mraz pokazal zobe – večinoma so se temperature gibale med –10 in –15 stopinjami Celzija. Na Primorskem, kjer snežne odeje ni, je živo srebro prav tako padlo pod ledišče.
Kaj pravi zakonodaja?
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa natančne najnižje temperature zraka v delovnih prostorih, določa pa, da mora delodajalec upoštevati standarde toplotnega udobja.
Po teh standardih velja za pisarniško delo je najnižja sprejemljiva temperatura 20 stopinj Celzija, priporočljiva pa 22 stopinj Celzija. Predpisane temperature v pomožnih prostorih (v času kurilne sezone): garderoba 21 stopinj Celzija; kopalnica 24 stopinj Celzija; umivalnica 21 stopinj Celzija; stranišče 18 stopinj Celzija; soba za počitek 21 stopinj Celzija; soba za dežurstvo 21 stopinj Celzija: prostor za prvo pomoč 21 stopinj Celzija; prostor za noseče in doječe matere 24 stopinj Celzija; prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 stopinj Celzija; prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 stopinj Celzija. Poleg tega temperatura tal v delovnih prostorih ne sme biti nižja od 19 stopinj Celzija.
Kaj pa delo na prostem?
Za delavce, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, kadar zunanja temperatura pade pod 16 stopinj Celzija. Izjema so začasna in premična gradbišča, kjer veljajo posebna pravila.
Na gradbiščih mora delodajalec zagotoviti prostor za ogrevanje, kjer mora biti temperatura med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 stopinj Celzija. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti dodatno določa, da se delo normalno izvaja do temperature 8 stopinj Celzija, pri nižjih temperaturah pa le ob ustrezni zaščitni opremi in obveznih toplih napitkih.
Zimski izzivi in zaslužek: Ali hlad vpliva na plačilo pri Woltu?
Zunanji delavci, kot so poštarji, smetarji, vzdrževalci in dostavljavci, so med najbolj izpostavljenimi.
Delo kot dostavljavec v hladnih zimskih dneh prinaša svoje izzive. Na podlagi naših terenskih informacij ni pri vseh podjetjih vedno zagotovljeno dodatno plačilo izključno za delo v mrazu. Višina zaslužka je odvisna predvsem od povpraševanja in števila razpoložljivih dostavljavcev v teh hladnejših dneh. To pomeni, da lahko v času večjega povpraševanja oziroma ob omejenem številu aktivnih dostavljavcev zaslužki narastejo, medtem ko v času manjše aktivnosti ali velikega števila dostavljavcev plačilo ostaja standardno.
"Na naši platformi se dostavni partnerji vedno samostojno odločajo, kdaj bodo dostavljali ter koliko dostav bodo opravili. Njihova varnost je zagotovo naša najvišja prioriteta, zlasti v zahtevnih vremenskih razmerah. Te tudi pozorno spremljamo in po potrebi prilagajamo dostavne cone, tako da lahko uporabniki naročajo le iz bližnjih restavracij in trgovin. S tem namreč zmanjšamo razdalje in še dodatno poskrbimo za varnejše opravljanje dostav," pa so za Svet24 pojasnili v Wolt Slovenija.
"V izrednih razmerah vsi dostavni partnerji, ki se odločijo za delo, prejmejo tudi finančni dodatek. Prav tako prejmejo vremenu primerno opremo, vključno s puhovko in vetrovko ter vodoodpornimi hlačami," so dodali.
Delavci zimske službe so na terenu daleč od topline doma in družine
Na mrazu ogromno ur dnevno preživijo tudi komunalni delavci. Po obilnem sneženju in mrzlem dnevu so v Komunalnem podjetju Velenje opozorili, da za vsako spluženo in posipano cesto stoji človek.
"Delavci zimske službe so na terenu od ranega jutra, pogosto v najtežjih razmerah, daleč od topline doma in družine. Njihovo delo je zahtevno, odgovorno in pogosto premalo cenjeno, čeprav prav oni omogočajo, da lahko varno pridemo na cilj," so sporočili iz podjetja.
"V zadnjih dneh so ekipe opravile več zaporednih akcij pluženja in posipanja. Prednost dajejo cestam višjih kategorij, da zagotovijo čim boljšo prevoznost. Kljub temu pa popolne črne ceste v zimskih razmerah preprosto niso vedno možne. Od vseh voznikov zato pričakujejo previdnost, primerno zimsko opremo in strpnost."
Komunalno podjetje Velenje ob tem opozarja tudi na odnos do delavcev: "Namesto zmerljivk raje ponudimo razumevanje. Delavci na fotografiji niso naši nasprotniki, ampak ljudje, ki v mrazu, temi in snegu delajo za našo varnost," so zapisali ob objavljeni fotografiji, na naša dodatna vprašanja pa pojasnili, da so njihovi zaposleni upravičeni do dodatkov za delo v težkih ter vremensko zahtevnih pogojih.
Za delavce Komunalnega podjetja Velenje dodatki, oprema in ogrevani prostori
Skladno z veljavno republiško zakonodajo in internimi predpisi družbe, so delavci upravičeni do dodatkov za delo v težkih in vremensko zahtevnih pogojih ter nadomestila za čas za pripravljenosti na domu. Delavci imajo opravljeno izobraževanje iz varnosti in zdravja pri delu, opremljeni so z osebno varovalno opremo, skladno z veljavno zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu ter interno izjavo o varnosti z oceno tveganja. Prav tako imajo zagotovljen ogrevan prostor, opremljen s čajno kuhinjo, kjer se lahko ogrejejo, preoblečejo in spočijejo," so v pisnem odgovoru za Svet24 zapisali pri Komunalnem podjetju Velenje.
Ko temperature padejo: Kako je poskrbljeno za pismonoše?
Pri Pošti Slovenije pa na to temo pravijo, da sta v Pošti Slovenije zdravje in varnost zaposlenih vedno na prvem mestu. "Skladno z internim navodilom za varno delo v dostavi pri nizkih temperaturah so zaposleni seznanjeni z vplivom nizkih temperatur na človeka ter z ukrepi za varno delo. Ukrepi predvidevajo večplastno oblačenje, kratke odmore ter možnost umika v ogrevan prostor," so pojasnili.
"Pismonoše sami spremljajo temperature zraka na službenih prenosnih telefonih, hkrati pa spremljajo temperature tudi vodje pošt, ki zagotavljajo izvajanje ostalih ukrepov. Zaposleni, ki delajo pozimi na prostem in so izpostavljeni mrazu, imajo za to primerno obleko in pripomočke, dodatek za delo pod neugodnim vplivom okolja pa prejemajo čez celotno leto," so dodali v Pošti Slovenije.
Kaj lahko stori delavec, če so pogoji neustrezni?
Če je temperatura v delovnem prostoru neprimerna, je prvi korak, da delavec na to opozori delodajalca. Če ta ne ukrepa, ima delavec po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) pravico: odkloniti delo, če mu zaradi neizvedenih varnostnih ukrepov grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, zahtevati odpravo nevarnosti, v skrajnem primeru podati prijavo na Inšpektorat RS za delo.
Neupoštevanje predpisov lahko vodi v podhladitve, poškodbe in dolgoročne zdravstvene težave, delodajalce pa tudi v sankcije.
Vsak primer se presoja individualno, a zakon jasno določa, da so delodajalci odgovorni za varne in zdravju neškodljive delovne razmere. Delo v mrazu zahteva dodatno zaščito Delo pri nizkih temperaturah je za telo izjemno obremenjujoče. Redni odmori v ogrevanih prostorih, primerna zaščitna oblačila, rokavice, pokrivala in topli napitki niso razkošje, temveč nuja.
Mraz najhuje prizadene najranljivejše - posebej na udaru brezdomci
Ekstremni mraz ne ogroža le delavcev, temveč tudi ljudi brez strehe nad glavo. Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je v začetku leta znova pozvalo javnost k donacijam čistih odej, spalnih vreč, rokavic in posteljnine. V hladnih zimskih nočeh so takšne donacije pogosto vprašanje preživetja. Kot so naknadno sporočili, so z zalogami ta trenutek dobro založeni.
Val ekstremnega mraza je znova pokazal, kako pomembni so pravočasni vremenski ukrepi, odgovorni delodajalci in dobro poznavanje pravic delavcev. Zakonodaja sicer daje jasne okvire, a ključna ostajata človeški faktor in solidarnost – tako na delovnih mestih kot v širši družbi.
