Profimedia

Med velike zveri poleg rjavega medveda v Sloveniji spadata še, volk in ris. Vse tri vrste so zavarovane s predpisi Republike Slovenije, s predpisi Evropske unije in tudi mednarodnimi predpisi. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi, pravijo pri ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer poudarjajo, da je predvsem pomembno, da se izogibamo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi, in psov ne spuščamo s povodca.

Če medveda opazimo na daleč, je najbolje, da se počasi umaknemo v smeri svojega prihoda in pustimo medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Nikoli ne tečemo. Če se nam medved približuje, a nas še ni opazil, z mirnim glasom opozorimo nase in se počasi umaknemo. Pomembno je, da se medvedu ne daje občutek ogroženosti.

• Na območju Škofljice medved napadel žensko; zdravniki se borijo za njeno življenje

V naravi velike zveri vidimo le redko, saj se praviloma umaknejo človeku. Neprijetno se lahko končajo le srečanja z rjavim medvedom, zlasti kadar gre za srečanje z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti in medved nima časa za umik ali pa če medveda razdraži sprehajalčev pes. Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, upoštevajte nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu.

Samozaščitni ukrepi ob srečanju z medvedom

• Če se želimo medvedu izogniti, moramo predvsem opozarjati nase, s čimer zmanjšamo možnost presenečenja. Naš obisk v gozdu naj ne bo tako tih, da bi medveda lahko presenetili. Opozarjajte nase, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju.
• Psa imejte na povodcu. Če pes naleti na medveda in ga razdraži, bo v iskanju pomoči medveda privedel naravnost k lastniku.
• Če opazite medveda, se mu nikoli ne približujte in ga ne motite. Če na daleč opazite medveda, se počasi umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Nikoli ne tecite! Premikajte se počasi, brez hitrih gibov in brez kričanja. S tem bi povečali možnost napadalnega vedenja, saj se medved, ki se počuti ogroženega, lahko prične braniti. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Namen takšnega odziva je prestrašiti neželenega obiskovalca. V primeru napada se nikoli ne branite. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami in ne bo prišlo do fizičnega stika.
• Nikoli ne hranite medveda, tudi če je videti prijazen in zvedav.
• Ne približujte se medvedu, ki se hrani na truplu živali ali s klavniškimi odpadki. V večini primerov se medved od hrane umakne, vendar pa se lahko odloči, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem.
• Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vanj vstopiti.
• Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč ali v bližini gozdnega roba, še posebej ne v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. Odpadke odlagajte v ustrezne medvedu nedostopne smetnjake ali jih odnesite s seboj. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, kar je eden izmed glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom. V interesu vseh deležnikov je ohraniti naravno plašnost medvedov.

Profimedia

V izogib nesrečam je na območju, kjer je povečana možnost srečanja z medvedom, zlasti, ko so pri iskanju hrane pogosto prisotne medvedke z mladiči, treba biti izjemno previden, pse imeti na povodcih ter z glasom in hrupom opozarjati na svojo prisotnost. V času povečane spomladanske aktivnosti medvedov pa se je najbolje v jutranjem in večernem času izogibati gibanju v gozdu.

Rjavi medved, volk in ris so zavarovani

Rjavi medved in volk sta bila v prvi polovici 20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo povzročata zlasti kmetom, tako ogrožena, da so ju nato zavarovali s predpisi o lovstvu in predpisi o ohranjanju narave. Ris je na začetku 20. stoletja v Sloveniji izumrl, vnovič so ga naselili lovci leta 1973.

S predpisi o varstvu narave so rjavi medved, volk in ris zavarovani od leta 1993. Ukrepi varstva so bili uspešni za rjavega medveda in volka, številčnost se je v Sloveniji povečevala. Ohranitveno stanje populacije rjavega medveda in volka v Sloveniji je ugodno, risu ponovno grozi izumrtje.

• Odstrelili bodo 206 medvedov, aktivisti na nogah

Z namenom sobivanja z velikimi zvermi država sofinancira in izvaja številne ukrepe, zlasti zaščitne ukrepe pred škodo, ki jih lahko povzročijo velike zveri, odškodninski sistem za povračilo škod po zavarovanih vrstah, spremljanje stanja populacij z monitoringi, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje ter druge ukrepe. Izjemoma in ob izpolnitvi strogih predpisanih pogojev se izvaja tudi poseganje v populacije velikih zveri. Pri oblikovanju in izvajanju sistema upravljanja velikih zveri s posvetovalno funkcijo sodelujeta tudi interesna in strokovna posvetovalna skupina, ki delujeta pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor.