Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Magdalensko žegnanje na Veliki Plešivici


lokalno
Tekst in foto: Tončka Jankovič
26. 7. 2011, 11.50
Posodobljeno
27. 07. 2011 · 13:30
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

magdalena_015.jpg
Arhiv Lokalno.si
magdalena-015
magdalena_022.jpg
Arhiv Lokalno.si
magdalena_021.jpg
Arhiv Lokalno.si
magdalena_027.jpg
Arhiv Lokalno.si

Čeprav se je četrta julijska nedelja začela z dežjem in je ta poletni dan zaznamovalo mrzlo vreme, so se pri cerkvici sv. Magdalene na Veliki Plešivici (363 m) k žegnanju zbrali številni domačini iz okoliških vasi - Bedenj, Dolenjci, Tribuče, Griblje, kakor tudi drugod živeči domačini.

Lična cerkvica je svojo današnjo podobo dobila koncem 19. stoletja (letnica na portalu - 1873), do današnjih dni pa bila deležna številnih prenov. V zadnjih letih je bil obnovljen oltar ter notranji opaž z na novo narisano podobo Marije Magdalene, ki goduje 22. julija. Svetopisemska zgodba govori, da je bila Marija Magdalena obtožena prešuštva in zato obsojena na smrt s kamenjanjem. Ko je med pričevalce pristopil Jezus in občinstvo nagovoril: "Naj prvi vrže kamen v žensko tisti, ki še ni nikoli grešil", je zbrana množica odvrgla kamenje in se razšla. Marija Magdalena je Jezusu poljubila noge in sledila njegovim potom.

Velika Plešivica je sicer lepo vidna iz hribovitega vinorodnega okoliša, ki na severozahodni strani obkroža Belo krajino – iz Semiške gore, Stražnjega vrha, Rodin, Tanče gore. Na njenih prisojnih legah so zasajeni vinogradi in sadno drevje. Žal pa se te markantne cerkvice iz doline skorajda ne vidi več, saj je okolico cerkve preraslo visoko drevje, ki zakriva samo cerkev in tudi že njen zvonik. Še eno od nerazumevanj v lokalnem okolju, ki izničuje namen naših prednikov, da bi bile cerkvice na gričkih in hribih povsod po Sloveniji vidne daleč naokoli.

Je pa pot do cerkvice skozi vinograde zelo zanimiva, saj je tukaj v veliki meri ohranjena stara stavbna dediščina s hisi in zidanicami, kot so še pred stoletjem služili svojemu namenu shranjevanja orodja in vina in nudili skromno zavetje delavcem v vinogradu, ko jih je zalotilo slabo vreme.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.