Do 4000 evrov: takšna kazen vas lahko doleti za kurjenje neprimernih drv
Kurilna sezona počasi že trka na vrata. Vendar pozor, če se boste ogrevali z neustreznimi drvi ali v peč metali, kar je prepovedano, vas lahko doleti visoka globa.
Kurilna sezona se v skladu s priporočili običajno začne, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 stopinj Celzija, a je končna odločitev v rokah etažnih lastnikov oziroma upravnikov stanovanjskih stavb, pri zasebnikih pa seveda od lastnikov.
V kurilni sezoni prekomerno onesnaženje zraka z delci
V zadnjih letih je v Sloveniji sicer opaziti trend zmanjševanja onesnaženja v zunanjem zraku – a ne tudi v času kurilnih sezon.
V zimskem času je zrak v Sloveniji obremenjen predvsem z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pa so pogoji za redčenje izpustov v tem času pogosto slabi. To privede do poslabšanja in povečanih koncentracij izpustov škodljivih snovi v zrak, opozarjajo strokovnjaki. Kot pravijo, so še posebej problematične vrednosti delcev PM10, drobnih delcev PM2,5 in benzo(a)pirena.
Januar je običajno mesec z največ preseganji onesnažil v zraku, predvsem prašnih delcev (PM) in benzo(a)pirena, ki v večini izhajata iz prometa in individualnih kurišč. V teh prebivalci največ kurijo drva, vse bolj pa tudi to, kar jim pride pod roko, opozarja stroka.
V Sloveniji je po dostopnih podatkih 60 do 70 odstotkov peči na drva, naprave so stare povprečno 20 let, tehnologija je še starejša.
Za zmanjšanje emisij so zato pomembni redno vzdrževanje in čiščenje malih kurilnih naprav ter izbira ustreznega goriva.
Kaj je dovoljeno kuriti in kaj ne?
V mali kurilni napravi na trdno biomaso je dovoljeno uporabljati le naravni les v vseh oblikah, kot so drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje in storži, ter lesne ostanke, brikete ali pelete iz naravnega lesa. Pri tem je potrebno upoštevati, da naj bodo drva primerno suha, saj če niso, ne pride do popolnega izgorevanja, zaradi česar nastaja ogljikov monoksid, posledično pa lahko pride tudi do dimniškega požara.
Prepovedano pa je kuriti lesene embalaže, lesne odpadke, obdelani les, stavbno in drugo pohištvo, iverne plošče, papir, plastiko, tekstil in druge gospodinjske odpadke ter vlažna drva.
Kako dolgo in pravilno sušiti drva?
Drva naj bodo razcepljena na en meter ter zložena na naravno zračnem, toda pred dežjem zaščitenem prostoru, po možnosti obrnjena proti soncu.
V idealnih pogojih lahko posamezne vrste drv dosežejo zračno suhost že v obdobju enega leta ali celo prej, vendar je iz praktičnih razlogov in zaradi odstopanj od primernih pogojev sušenja bolj zanesljivo, da se drva sušijo dlje časa, zato stroka na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj:
‐ 1 leto za topol in smreko
‐ 1,5 leta za lipo, jelšo, brezo
‐ 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje
‐ 2 do 3 leta hrast
Za pravilno kurjenje lesa morajo biti izpolnjeni vsaj trije osnovni pogoji: kurilna naprava – gorivo – kurjenje. Kot prvo, pravilno vgrajena sodobna kurilna naprava (prostor, dovod zraka, odvod dimnih plinov). Les naj ima čim nižjo vlažnost, drva morajo biti zračno suha, polena morajo biti primerne velikosti. Uporabnik mora kurilno napravo pravilno uporabljati, v skladu z navodili proizvajalca.
Pomembna je izbira kurilne naprave in redno vzdrževanje
Ob tem je tudi pomembno, katero kurilno napravo nabavimo. Na trgu je namreč veliko takšnih, ki ne zadostujejo strogim merilom glede izpustov. Ko se kurilna naprava vgradi, pa je treba narediti osnoven pregled, ki ga opravi dimnikar. Prav tako je treba skladno s predpisi poskrbeti za pregled in čiščenje kurilne naprave najmanj enkrat letno.
Ob prvem pregledu naprave dimnikar izmeri emisije in vpiše napravo v državno evidenco, kjer so evidentirane vse kurilne naprave. Če dimnikarji zaznajo nepravilnosti na napravi, o tem seznanijo lastnike. V primeru, da se napak ne odpravi, jih prijavijo inšpekcijskim službam.
Ob tem strokovnjaki tudi poudarjajo, da kakovostna goriva in pravilno kurjenje podaljšujejo življenjsko dobo kurilnih naprav in tako znižujejo letne stroške vzdrževanja in servisiranja kurilne naprave in dimnika.
Znaki, da izgorevanje v mali kurilni napravi ni pravilno
Kako boste vedeli, da je nekaj narobe z izgorevanjem v kurilni napravi? Ogenj gori s temnordečim plamenom, namesto s svetlim, idealen bi bil modrikast. Namesto svetlega – nevidnega, se pojavi temen in gost dim na vrhu dimnika. poleg tega lahko opazimo sajaste in katranaste obloge na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika.
Pepel je temnejše barve z ostanki goriva, namesto svetlega in drobnega. Vžig saj in smol v dimniku je skrajno opozorilo, da gre za slabo izgorevanje v mali kurilni napravi.
Negativne posledice onesnaženega zraka na zdravje ljudi
Onesnažen zrak vsebuje številne strupene snovi, kot so recimo prehodne in težke kovine, ki na dolgi rok delujejo rakotvorno, motijo hormonsko ravnotežje in povzročajo oksidativni stres
Med kratkotrajne posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku sodi kašljanje, težko dihanje, lahko pa gre za poslabšanje že obstoječih bolezni dihal, srca in ožilja.
Onesnažen zrak je po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tudi dokazano rakotvoren. Pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko nastanejo okvare v žilnih stenah, pospeši se proces nastajanja ateroskleroze in nagnjenost za nastanek krvnih strdkov. Lahko pride do razvoja astme, kroničnega bronhitisa, pljučnega raka.
Če dihamo onesnažen zrak na daljši rok, potem je večja verjetnost, da zbolimo za srčno-žilnimi boleznimi, pogostejša so srčna popuščanja in srčne kapi.
Na NIJZ zato ljudem priporočajo spremljanje podatkov o stanju glede prisotnosti onesnaževal v zraku, ki jih na spletnih straneh objavlja Agencija RS za okolje, pa tudi, da v času večje onesnaženosti omejijo gibanje na prostem.
Kazni za upravljalce kurilnih naprav do 40.000 evrov
Z globo od 4.000 do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje upravljavec kurilne naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Z globo od 1.200 do 4.100 evrov se za prekršek prav tako kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in upravljavec kurilne naprave, ki je fizična oseba.
Globa lahko doleti tudi dobavitelja kurilnih naprav
Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj male kurilne naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
