Sabina Mlakar se je sprva na račun koronavirusa šalila, saj je menila, da je nič ne more ustaviti. 'A v življenju pride vse mogoče,' ugotavlja danes, ko se ji je življenje povsem obrnilo na glavo.

»Moramo preživeti tale udar, ki ga nismo vajeni. Na začetku mi je bilo vse skupaj smešno, potem pa sem začela razmišljati, kaj se to sploh dogaja. Mislila sem, da me nič ne more ustaviti, a v življenju pride vse mogoče. Zdaj se resno nekaj dogaja. V času tega virusa se mi je čisto spremenilo življenje. Na podlagi odločitve vlade smo prenehali z delom, zaradi karantene in omejitve gibanja sem predvsem doma. Nisem vajena sedeti doma, nisem taka oseba, ki bi ji ugajalo posedanje. Najhuje mi je, ker ne smem v drugo občino, hčerko in vnukinje že zelo pogrešam. Vidimo se sicer preko videoklica, ampak to seveda še zdaleč ni isto,« ugotavlja Sabina Mlakar, ki zelo pogreša tudi svoje prijatelje, zlasti Jana Klobaso in Moniko Košenina, s katerima je živela v izolaciji resničnostnega šova Kmetija.

»Sama dejansko ne verjamem v ta virus in mislim, da je v ozadju nekaj drugega. Kaj? Ne vem. Primorani smo živeti v teh težkih razmerah in kdo ve, kdaj bo vsega tega konec. Vsak dan upam, da bo tole čim prej minilo in da bomo lahko začeli živeti normalno življenje. Mogoče pa je tako moralo biti, da se ljudje ustavijo, spočijejo in bolje spoznajo sebe in svoje bližnje, saj do zdaj zaradi natrpanih urnikov ni bilo časa za globoke pogovore,« še svoje misli sklene Mlakarjeva, ki si čas krajša zlasti s kuhanjem in sprehodi po gozdu.