Izračun: Koliko vas stane ohlajanje prostora z različnimi napravami
Visoke cene elektrike silijo v premišljeno izbiro hlajenja. Dnevni strošek se giblje od petih centov za ventilator do slabega evra za prenosno klimatsko napravo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za osnovo izračuna in primerjave stroškov smo vzeli enotno tarifo enega večjih dobaviteljev 0,13286 evra na kilovatno uro.
Najbolj osnovna rešitev hlajenja je stoječi ventilator s povprečno priključno močjo 50 vatov. Osemurna uporaba te naprave stane zgolj 0,05 evra na dan.
Ventilatorji z začetno ceno med 30 in 100 evri so najcenejša investicija in ne zahtevajo vgradnje. Kljub nizkemu strošku obratovanja pa ne znižujejo temperature zraka, temveč s pospešenim kroženjem ustvarjajo zgolj občutek hladu na koži, kar v vročini pogosto ne zadostuje.
Za resnično znižanje temperature so potrebni kompresorski sistemi. Sodobna inverterska zidna klima z močjo 3,5 kilovata ob zmerni obremenitvi porabi okoli en kilovat na uro. Pri šesturnem dnevnem delovanju to pomeni približno 0,80 evra stroška.
Začetna investicija za zidno klimo z montažo znaša med 800 in 1500 evri. Čeprav je vložek opazen, je to dolgoročno izjemno varčna rešitev. Napredni inverterski motorji natančno prilagajajo moč hlajenja potrebam prostora in s tem vztrajno nižajo porabo.
Prenosne klime primerne za najemniška stanovanja, a s skrito pastjo
Priljubljene so tudi prenosne klimatske naprave z začetno ceno med 300 in 500 evrov. Njihova prednost je odsotnost montaže, zato so primerne za najemniška stanovanja in tiste, ki iščejo ugodno ter hitro rešitev sredi neznosnega vročinskega vala.
Za povsem enak čas delovanja vas bo prenosna klima stala 0,96 evra na dan, kar je več od zidne. Prenosna enota za odvod vročega zraka namreč uporablja rebrasto cev, ki jo moramo speljati skozi okno, s čimer ohlajen zrak iz prostora črpa neposredno ven.
Zaradi tega v sobi nastaja podtlak. Ta pojav povzroči, da v ohlajen prostor skozi reže neprestano vdira topel zrak od zunaj. Kompresor mora zaradi toplega dotoka delovati skoraj nenehno in pod maksimalno obremenitvijo, kar vodi v izjemno visoko porabo elektrike.
Posledica tega je nižji energetski izkoristek in močan hrup v bivalnem prostoru. Kljub nekoliko ugodnejši ceni ob nakupu prenosne klime zaradi energetske potratnosti na dolgi rok postanejo najbolj neekonomična izbira za hlajenje stanovanja.
Toplotne črpalke so na začetku drage, a na dolgi rok poceni
Toplotne črpalke zahtevajo največji finančni vložek, večinoma med 7.000 in 12.000 evri, odvisno od moči in montaže. V poštev pa v večini primerov pridejo le za tiste s hišami. Poletno gretje sanitarne vode za družino s tem sistemom v povprečju stane izjemno ugodnih 0,27 evra na dan.
Če toplotno črpalko poleti uporabljate še za aktivno hlajenje prostorov, se obratovalni strošek dvigne na 0,93 evra. To dejansko predstavlja znatno nižji znesek hlajenja celega objekta v primerjavi s stroškom delovanja več ločenih klimatskih naprav.
Finančno breme ob vgradnji sistema občutno olajšajo državne spodbude. Z aktualnim javnim pozivom Eko sklada lahko za toplotno črpalko ob zamenjavi stare peči pridobite do 4500 evrov subvencije. Pri novi vgradnji ogrevalnega sistema brez menjave starega pa vam pripada tisoč evrov nepovratnih sredstev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
