Ali je letošnji mraz zdesetkal klope, komarje in lazarje?
Zima še ne popušča, a mnogi se že sprašujejo, kakšno bo leto za klope, komarje in lazarje – nadloge, ki nam v spomladanskih in poletnih mesecih otežujejo življenje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Čeprav se zima še ne poslavlja povsem, se mnogi že sprašujejo, kaj bodo prihodnji tedni prinesli glede klopov, komarjev in drugih nadlog. Nizke temperature so ponekod vztrajale precej časa, vprašanje pa je, ali je bil mraz dovolj močan, da bi vplival na njihovo število – in kaj to pomeni za prihajajočo pomlad in poletje. Pojasnjuje doktor biologije in strokovnjak za nevretenčarje Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
"Vsaka živalska vrsta reagira na zimo na svoj način, zato ne moremo posploševati," pojasnjuje Trilar. V Sloveniji živi 16 vrst klopov, med njimi tudi ena, ki je specializirana na netopirje in živi v jamah. "Tam zima nanjo praktično ne vpliva, saj je temperatura v jami enaka povprečni temperaturi površja," pravi.
Kako mraz vpliva na klope?
Za človeka je ključnega pomena gozdni klop, ki je v Sloveniji najbolj razširjen in najpogosteje zajeda na ljudeh. Ima več razvojnih stadijev – jajčece, ličinko, nimfo in odraslo žival. Klopi praviloma prezimijo v zemlji, ličinke in nimfe pa v hudem mrazu, če zemlja dovolj globoko zamrzne, lahko poginejo, kar pomeni, da se populacija zmanjša," razlaga Trilar.
Kolikšen bo dejanski vpliv zime, bo mogoče oceniti šele spomladi. "Dokler so v zemlji ali listnem opadu, njihove aktivnosti ne moremo oceniti. Aktivni postanejo, ko se zemlja segreje na približno šest stopinj Celzija – in to se lahko zgodi zelo hitro, na primer na osončenih pobočjih, ko na drevesih še ni listja."
Po njegovih besedah klopom bolj kot mraz škodi pomanjkanje vlage. "Če se klop preveč izsuši, pogine. Poleti čakajo gostitelje na bilkah, kjer so izpostavljeni vročini, vetru in izsuševanju. Ko je vlage premalo, se umaknejo v tla, kjer se ponovno navlažijo. Če pa je presuho, na primer na Krasu, lahko tudi poginejo. Sama vročina jim ne škodi toliko kot pomanjkanje vlage," pojasnjuje in hudomušno doda, da so morali klopi letošnjo zimo "včasih verjetno tudi malo plavati".
Pomemben dejavnik tudi srne in jeleni
Pomemben dejavnik za velikost populacije klopov so tudi njihovi gostitelji. Predvsem srne in jeleni, ki so glavni gostitelji za odrasle klope. "Če se spomnim svoje mladosti, je bila srna redka žival – ko smo jo videli na robu vasi, smo vsi tekli gledat. Danes pa so njihove populacije zelo velike, gozdarji celo opozarjajo, da se ponekod gozdovi ne obnavljajo več, saj mladice vse popasejo. Dokler bo tako, mraz sam po sebi verjetno ne bo bistveno zmanjšal števila klopov."
O nastanku novih vrst Trilar poudarja, da gre za dolgotrajne evolucijske procese. "Vrste, ki jih danes poznamo v Sloveniji, so nastale bistveno prej, preden se je človek kot vrsta sploh pojavil. Nobena vrsta klopa ni specializirana samo na človeka, tudi bolezni, ki jih prenašajo klopi, niso nastale zaradi nas – smo le naključni gostitelji v njihovem življenjskem krogu."
Kaj pa na tigraste komarje?
Velik vpliv pa ima človek pri širjenju invazivnih vrst. "Po svetu prevažamo vse mogoče – od odpadnih gum do okrasnih rastlin. Tako smo si iz jugovzhodne Azije pripeljali tigrastega komarja, ki se je zdaj razširil po Sloveniji in Evropi ter nam povzroča težave," opozarja.
Tigrasti komar v naših razmerah ne prezimi kot odrasla žival. "Ko temperature padejo pod 10 stopinj Celzija, odrasli poginejo. Prezimijo pa posebna, tako imenovana dormantna jajčeca, ki lahko v mirovanju zdržijo tudi do šest mesecev," razlaga Trilar. Spomladi se iz njih razvije nova populacija, prvi odrasli tigrasti komarji pa se običajno pojavijo aprila ali v začetku maja.
Močno je vezan na človeško okolje. "Živi v majhnih vodnih sistemih – v odpadnih gumah, posodah za cvetje, vazah na pokopališčih, nesaniranih jaških in žlebovih. Tam nima konkurence niti plenilcev," dodaja.
In lazarje?
Podobno zgodbo imajo tudi polži lazarji, ki so jih v Slovenijo prinesli s trgovino solate z Iberskega polotoka. Trilar to ponazori s konkretnim primerom: "Letos imam na vrtu še vedno radič štrucar, pokrit s kopreno. Radič sicer ne zmrzne, a vsakič, ko ga odprem in si pripravljam solato, v njem najdem kakšnega lazarja. To pomeni, da so lepo prezimili, spolno dozoreli in bodo spomladi spet odložili jajčeca."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
