Pregled mandata: Kdo je bil najbolj “priden” poslanec v tem sklicu
Ob koncu mandata smo s pomočjo orodja Parlameter analizirali delo vseh 90 poslancev – od teh, ki so govorili največ do teh, ki so bili v dvorani državnega zbora najmanj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
S predvčerajšnjo zadnjo redno sejo Državnega zbora v tem sklicu se je zaključilo osrednje poglavje štiriletnega zakonodajnega obdobja.
Mandat 2022–2026 je zaznamovala ena najudobnejših koalicijskih večin v zgodovini samostojne Slovenije, hkrati pa so ga pretresali burni politični premiki, ustanavljanje novih platform in odmevni prestopi med poslanskimi skupinami.
Ob koncu mandata podatki orodja Parlameter omogočajo natančen vpogled v delo 90 izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki smo jih v uredništvu Svet24 celostno pregledali in analizirali.
Disciplina novincev in odsotnost voditeljev
Najbolj disciplinirani so bili poslanci, ki so v parlament pogosto vstopili kot nadomestni člani ali pa so delovali v ozadju posameznih strank.
Na samem vrhu kraljujejo poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda in koalicijske SD. Mateja Zupan Josipović (Svoboda) je mandat zaključila s 100-odstotno prisotnostjo na glasovanjih, kar je statistična redkost.
Sledijo ji strankarski kolega Jernej Žnidaršič (99,8 odstotka), Aleš Lipičnik (Svoboda, 99,5 odstotka) in poslanka SD Janja Rednjak (99,4 odstotka). Peterico najbolj prisotnih zaključuje Teodor Uranič (Svoboda) z 98,8-odstotno udeležbo.
Visoka prisotnost koalicijskih poslancev je pričakovana, saj je zagotavljanje sklepčnosti in večine njihova primarna naloga.
Najnižjo prisotnost na glasovanjih je zabeležil Žan Mahnič (SDS), ki se je udeležil le dobrih 51 odstotkov glasovanj. Le malenkost boljši je bil njegov strankarski šef in prvak opozicije Janez (Ivan) Janša (SDS) s 54,6-odstotno prisotnostjo.
V spodnjem delu lestvice najdemo še Miho Kordiša (izvoljen na listi Levice) s 55,8 odstotka, Jerneja Vrtovca (NSi) s 56,3 odstotka in poslanca SDS Andreja Hoivika z 59,3 odstotka.
Svoboda najbolj disciplinirana, SDS najbolj glasna
Ko pogledamo podatke skozi prizmo poslanskih skupin, se pokažejo jasni vzorci. Najbolj disciplinirana stranka mandata je Gibanje Svoboda, katere poslanci beležijo povprečno prisotnost kar 94,5 odstotka.
Sledita Levica z 88,8 odstotka in SD s 87 odstotki. Najnižjo povprečno prisotnost so zabeležili nepovezani poslanci (67,5 odstotka) in poslanci SDS (71,6 odstotka).
Bitka za besedo
Parlament je po definiciji prostor govora, in nekateri poslanci so to vlogo vzeli zelo resno. Pri številu izrečenih besed pričakovano vodi predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) z več kot milijonom besed, kar je sistemska posledica njenega vodenja sej.
Bolj zgovoren je podatek o drugem mestu, ki ga je zasedel mladi poslanec SDS Andrej Hoivik. Z 860.259 izrečenimi besedami se je profiliral kot eden najbolj aktivnih razpravljalcev opozicije.
Sledijo mu Zvonko Černač (SDS), Jožef Horvat (NSi) in Nataša Sukič (Levica). Ta podatek kaže, da je opozicija, kljub manjši prisotnosti na glasovanjih, govornico s pridom izkoriščala za predstavljanje svojih stališč.
Statistično gledano so bili najbolj zgovorni v povprečju poslanci NSi, kjer je povprečen poslanec izrekel več kot 425.000 besed, tesno pa jim sledijo poslanci Levice in SDS.
Besedni zaklad
Analiza besednega zaklada, ki meri raznolikost in bogastvo uporabljenih izrazov v parlamentarnih nastopih, je postregla z zanimivimi rezultati, ki ne sledijo nujno strankarskim linijam ali dolžini staža.
Na prvem mestu po bogastvu besedišča se je znašla poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer Perlin, ki je v svojih razpravah po podatkih Parlametra demonstrirala največjo jezikovno širino.
Na drugi strani lestvice, torej z najmanj raznolikim besednim zakladom, pa je mandat zaključil poslanec Nove Slovenije (NSi) Franc Medic.
Poslanska vprašanja: Absolutna dominacija SDS
Če koalicija obvladuje glasovanja, opozicija obvladuje nadzorne mehanizme. Statistika poslanskih vprašanj in pobud kaže na izrazito prevlado Slovenske demokratske stranke, ki je v tem mandatu vložila skupno kar 3854 vprašanj in pobud.
Absolutna rekorderka mandata je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je v štirih letih na vlado naslovila kar 604 vprašanj in pobud.
Tudi preostala mesta v peterici najbolj aktivnih pripadajo poslancem SDS: Andrej Kosi (514), Anja Bah Žibert (392), Karmen Furman (369) in Anton Šturbej (252). Ti podatki potrjujejo taktično usmeritev največje opozicijske stranke, ki je institut poslanskih vprašanj sistematično uporabljala za pritisk na izvršilno oblast.
Kdo je največkrat glasoval drugače od strankarskih kolegov
Podatki Parlametra o neujemanju s poslansko skupino (t. i. mismatch) ponujajo vpogled v notranjo kohezijo strank.
Najvišja odstopanja so bila zabeležena prav pri poslancih, ki so bili v središču političnih preigravanj o novih strankah in platformah.
Največje neujemanje z matično poslansko skupino je zabeležil Janez (Ivan) Janša (SDS) z 42,9 odstotka, kar je presenetljiv podatek, ki pa lahko izvira iz specifik metodologije beleženja odsotnosti v korelaciji z glasovanji skupine ali pa taktičnih manevrov.
Takoj za njim sledi Anže Logar (izvoljen na listi SDS, kasneje nepovezani poslanec) z 42,8-odstotnim neujemanjem, kar statistično potrjuje njegovo politično distanciranje od matične stranke.
Visoko na lestvici "upornikov" so še Žan Mahnič (SDS), Eva Irgl (izvoljena na listi SDS, kasneje nepovezana poslanka) in Jernej Vrtovec (NSi).
Med strankami je bila najbolj homogena Svoboda, kjer je povprečno odstopanje znašalo le 7,2 odstotka.
Med najmlajšim in najstarejšim poslancem skoraj 53 let
Deveti sklic Državnega zbora je bil generacijsko in izobrazbeno raznolik. Povprečna starost poslanca ob koncu mandata znaša 52,8 leta. Najmlajši v dvorani je bil poslanec SDS Andrej Poglajen, ki je rojen leta, medtem ko je najstarejši poslanec Miroslav Gregorič (Svoboda) pri 77 letih.
Izobrazbena struktura kaže na visoko kvalificiranost zakonodajnega telesa, saj ima večina poslancev (38) univerzitetno izobrazbo ali drugo bolonjsko stopnjo, sledijo pa magisteriji znanosti (17).
Kar 54 poslancev je funkcijo opravljalo prvič, medtem ko peščica veteranov vztraja že desetletja – rekorder Janez Janša je zaključil že svoj deveti mandat, s čimer ostaja parlamentarni rekorder.
Prvaku opozicije sledi njegov strankarski kolega Jože Tanko (SDS) s sedmimi mandati, medtem ko so Danijel Krivec (SDS), Zvonko Černač (SDS) in Eva Irgl v klopi sedli šestič.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
