Hvala vam, dr. Jože Pučnik, ker ste nam podarili državo
Te dni mineva 23 let, odkar nas je 11. januarja 2003 zapustil oče slovenske državnosti, dr. Jože Pučnik. Redkokdaj v medijih ob njegovem imenu zasledimo ta naziv. A to je dejstvo.
Dr. Pučnik je v življenju doživel veliko gorja. Bil je zaprt, skoraj dve leti celo v samici, bil je pretepan, na koncu izgnan iz države. Odhod v tujino je bil namreč zanj edina možnost, ko so mu na Udbi pojasnili, da zanj v Sloveniji službe ne bo. Preselil se je v Nemčijo, kjer je moral ponovno diplomirati, saj mu ljubljanska univerza ni hotela izročiti diplome. Ko je doktoriral in se zaposlil na univerzi v Lueneburgu, je pustil velik pečat tudi na svojem znanstvenoraziskovalnem delu. A ko ga je domovina resnično potrebovala, je zapustil udobje tujine in se vrnil v Slovenijo.
Leta 1989 je od Franceta Tomšiča prevzel stranko in soustanovil večstrankarsko gibanje Demos, ki ga je kot nesporna avtoriteta opozicije tudi vodil. Demos je zmagal na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 in opravil zgodovinsko vlogo: vpeljal formalno demokracijo in leta 1991 izpeljal osamosvojitev Slovenije ter jo v vojni za Slovenijo tudi zavaroval. Za vsem tem je stal človek velikih odločitev – dr. Jože Pučnik.
Dr. Milan Zver je pred časom o njem med drugim zapisal: »Spomnim se neke TV kontaktne oddaje, ko ga je gledalec grozno napadel kot revanšista. Vidno prizadet se je Pučnik tedaj vprašal: komu, za božjo voljo, sem pa jaz kaj hudega napravil? Res! Človek mehke duše, ki je imel rad rože – jih celo gojil – in oboževal pohorske smreke, kako bi lahko on komu kaj hudega napravil? Človek, ki sta ga krasila neposrednost in toplina. Niti tistim, ki so mu storili krivice, ni ničesar očital. Pravzaprav bi moral on biti predsednik Slovenije, predsednik nas vseh. Njegova politična drža je bila drža državnika. Njega je bilo vredno vprašati, kaj je dobro in kaj prav! Odgovoril je iskreno, četudi drugače, kot je spraševalec morebiti pričakoval. Četudi je resnica včasih boleča, je vselej povedal tako, kot je menil, da je res in prav. Odkrito, iskreno!«
In kot pravi del pesmi, ki je bila nedavno napisana o dr. Pučniku: Hvala, da niste se nikdar predali, nikdar v tla niste sklanjali glave. Hvala vam Jože, ker niste se bali, hvala vam Oče slovenske države!
