Profimedia

Evropsko kmetijstvo se vse bolj usmerja v intenzivno industrijsko proizvodnjo po vzoru ZDA. Najnovejša tajna raziskava nevladne organizacije AGtivist Agency razkriva, da je po Evropi razširjenih več kot 24 tisoč velikih industrijskih živinorejskih obratov oziroma "megafarm".

Aktivisti in novinarji so za identifikacijo posameznih kmetij uporabili satelitsko kartiranje in poročila, ki jih je 23 držav članic posredovalo Evropski komisiji v letih 2023 in 2024. Ker za nekatere ključne države podatki niso bili na voljo, med drugim v primeru Španije, Češke in Združenega kraljestva, so bili pridobljeni prek zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja in drugih javnih virov.

Kaj je na vaši mizi?

Kriminalne združbe preplavile Evropo z nevarnimi živili

Največ industrijskih kmetij v Španiji

Analiza zbranih podatkov je pokazala, da po vsej Evropi deluje skupno 24.087 megafarm, od tega 11.672 prašičjih in 12.415 perutninskih. Ugotovljeno je bilo, da ima Španija največ industrijskih kmetij (3963), sledijo ji Francija (3075), Nemčija (2930), Nizozemska (2667) in Italija (2146).

Za številnimi industrijskimi kmetijami, ki oskrbujejo znane supermarkete in verige hitre prehrane, sicer stojijo velike mednarodne korporacije.

AGtivist Agency

Vodilne države po številu industrijskih perutninskih farm so Francija (2342), sledijo ji Združeno kraljestvo (1553), Nemčija (1521), Italija (1242) in Poljska (1207). Med državami z največjim številom industrijskih prašičerejskih farm so Španija (3401), Danska (1532), Nizozemska (1486), Nemčija (1409) in Italija (904).

Podatki kažejo, da je od leta 2014 do 2023 v Evropi začelo delovati vsaj 2949 novih industrijskih farm, kar pomeni, da je bilo v povprečju izdanih 551 dovoljenj na leto. A številka je v resnici najbrž še večja, saj številne države članice teh podatkov ne zbirajo ali razkrivajo.

Kmetija Kaučič

Lažna ekološka jajca: plačilni nalogi in kazenske ovadbe za odgovorne

Ob tem je tradicionalnega kmetovanja in družinskih kmetij v EU vse manj. Majhni in srednje veliki kmetje se soočajo z vse težjimi razmerami, povezanimi z naraščajočimi proizvodnimi stroški, nizkimi cenami in neenakimi plačili subvencij, ki so povezana z velikostjo kmetije.

Profimedia

Živinorejski sektor glavni vir onesnaženja

Ugotovitve preiskave prihajajo v času, ko se Evropa sooča z naraščajočimi okoljskimi izzivi: onesnaževanjem vode, emisijami toplogrednih plinov in izgubo biotske raznovrstnosti. Po podatkih Evropskega okoljskega urada (EEB) je živinorejski sektor v EU na splošno (vključno z intenzivno in konvencionalno proizvodnjo) glavni vir onesnaževanja zraka, tal in vode, saj je odgovoren za 12 do 17 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v EU, pa tudi ključni dejavnik izgube biotske raznovrstnosti.

Evropska komisija je v okviru iniciative "End the Cage Age" obljubila zakonodajni predlog za popolno prepoved vseh vrst kletk za vse živali v reji (ne samo kokoši) do leta 2027. Obogateno baterijsko rejo kokoši nesnic so sicer že prepovedali v Avstriji, Švici in Luksemburgu. Nemčija in Češka sta v prehodnem obdobju, kmalu se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem. Ministrstvo za kmetijstvo že pripravlja strategijo, da se tudi pri nas tovrstna reja opusti do konca leta 2028.