arhov DL; L. M.

##IMAGE-3687706##

Gregorjevo, 12. marec, je v slovenski dediščini začetek pomladi in pomladanskih del. V nekdanjih obrtniških krajih na Gorenjskem so do druge svetovne vojne na predvečer godu sv. Gregorja v potoke metali kose lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem. Šego so v 70. letih prejšnjega stoletja oživili s pomočjo lokalnih turističnih društev in šol.

A v sodobnem času otroci ne spuščajo kosov lesa, ampak skrbno izdelane in osvetljene hišice iz papirja in kartona, ki so večinoma znane kot gregorčki.

Da se približuje čas del na polju, so v Šentjerneju nakazali s petkovim odprtjem 28. Gregorjevega sejma, ki je največji pomladanski kmetijsko-živilski sejem v Jugovzhodni Sloveniji.

Gregorjevo je bilo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan začetka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.