Profimedia

»Gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje niso pogoj za gradnjo enostavnega objekta, vzdrževanje objektov, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževalna dela v javno korist in postavitev začasnega objekta,« se glasi zapis na portalu eUprava.

Tako glede na navedbe na portalu gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje niso pogoj za naslednje posege in gradnje:

• gradnjo enostavnega objekta (izjema enostavna stavba), vzdrževanje objektov, manjšo rekonstrukcijo;
• postavitev začasnega objekta (izjema skladiščni objekt);
• vzdrževalna dela v javno korist (dela, za katera je v zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega zakona, določeno, da se za zagotavljanje opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta).

Ob tem na eUpravi izpostavljajo, da je treba pred izvedbo manjše rekonstrukcije pridobiti pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva. Ob tem je treba, če ta manjša rekonstrukcija vključuje prizidavo zunanjih stopnišč ali dvigal, poleg mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva pridobiti tudi pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja arhitekture.

Če manjša rekonstrukcija pomeni manjše povečanje prostornine ali prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala, je treba pred izvedbo zahtevati tudi soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom. Občina soglasje izda glede skladnosti s prostorskim aktom. Ustreznost izvedbenih del nato po izvedeni manjši rekonstrukciji potrdi pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva.

Razlikujemo štiri skupine objektov

Objekti so sicer v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov razvrščeni v štiri skupine, in sicer v enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte. Skratka, po gradbeni zakonodaji gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti za objekte, ki spadajo v skupino enostavnih objektov, ti pa so po zakonu konstrukcijsko nezahtevni in ne terjajo posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja. Obenem ti objekti niso namenjeni temu, da bi se v njih prebivalo.

Med primere enostavnih objektov, če seveda njihova površina ne presega zakonsko določenih kriterijev oziroma če so v skladu z nekaterimi drugimi zahtevami, povezanimi s posameznim primerom objekta, spadajo denimo nadstreški za vozila in odpadke, male komunalne čistilne naprave, rezervoarji in cisterne za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vodnjaki, vrtine, zbiralniki, zajetja, čebelnjaki, kašče, kozolci in seniki. Seznam seveda ni niti približno izčrpen, bralec pa bo več podrobnejših informacij o razvrstitvi našel v Uredbi za razvrščanje objektov oziroma v njeni prilogi, namenjeni klasifikaciji posameznih objektov.