Gasilska zveza Žalec

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Klic na pomoč, požar, povodenj, nesreča. Hiter odziv vseh zadolženih za pomoč je nujen, a kaj se zgodi, če na primer gasilci pridejo na kraj dogodka, tam pa se ne dogaja nič ali pa vsaj ne to, za kar so bili poklicani?

»Posebnih evidenc, kolikokrat se gasilci zapeljemo v intervencijo, pa gre za lažen alarm ali pa je vzrok za klic povsem drugačen, večinoma manj nujen kot je bilo zabeleženo v klicu, ne vodimo. Veliko teh intervencij opravijo lokalni gasilci tako da natančnih podatkov vseeno nimamo. Je pa res, da ko smo na eni intervenciji, pa smo se tja odpravili zastonj, bi mogoče lahko istočasno pomagali tam, kjer je zares nujno, a zaradi tega potem zamujamo,« je povedal Blaž Račič iz gasilske zveze.

Andraž Purg

Gasilci nimajo časa ugotavljati upravičenost

Njegov stanovski kolega Robert Okorn iz gasilske brigade Ljubljana pa dodaja, da se gasilci ne ukvarjajo z ugotavljanjem, ali je šlo za upravičen klic ali ne. »Gremo na intervencijo in če tam ni ničesar, se obrnemo in gremo nazaj. Kdaj je bila upravičena in kdaj ne, s tem se ne ukvarjamo, za to nimamo časa,« je dodal.

Bralec nam je zaupal še zanimivo zgodbo, da je nekdo na cesti v njegovem domačem kraju opazil velik rdeč madež in takoj posumil, da je šlo za prometno nesrečo in da je avtomobil zbil kolesarja. Klical je na pomoč, gasilci so iskali kolesarja ob cesti in v grmovju, alarmirali so celo reševalni helikopter, potem pa je le eden od gasilcev dobro pogledal »krvavi« madež na cesti in ugotovil, da je šlo le za vino. In intervencije je bilo takoj konec, a določeni stroški so vseeno le nastali.

GRZS

Je torej takih lažnih alarmov, namernih ali nenamernih, pri nas veliko? Iz uprave za zaščito in reševanje so nam odgovorili, da »podatke o številu intervencij in stroških vodi center za obveščanje. Po njihovih podatkih je bilo v letošnjem letu do konca meseca julija skupaj zabeleženih 22.421 intervencij, od tega je bilo približno 6,4 odstotka izvozov brez intervencije, saj se je izkazalo, da intervencija iz različnih razlogov ni bila potrebna. V tem odstotku so zajete tudi morebitne lažne prijave dogodkov, ki pa jih ne ugotavljamo.«

Gasilci Prevalje

Zloraba klica 112 je kazniva

Sicer operater centra za obveščanje ob klicu na številko 112 presodi, ali obstaja potreba po intervenciji in nato aktivira pristojne službe. Pristojna intervencijska služba pa lahko potem na kraju napotitve lahko ugotovi, da je bila prijava neutemeljena, a to ne pomeni, da je bil klic kazniva zloraba.

Kronika

V enem letu 660 intervencij: Kdo v Sloveniji plača gorsko reševanje?

»Med pogostimi možnimi razlogi za neizvedbo intervencije so, da je nevarnost že minila ali da je bil klicatelj v veri, da gre za nevarnost, oziroma je napačno ocenil situacijo. Ne presojamo pa, ali je šlo pri tem za kaznivo zlorabo klica na 112, to v nadaljnjem postopku ugotavljajo policija in drugi pravosodni organi. Zloraba klica na 112 je namreč kaznivo dejanje,« še pravijo na centru za reševanje.

PGD Kamnik

Če klicatelj kljub večkratnemu opozorilu policije večkrat kliče in zlorabi klic v sili, mu grozi globa od 200 do 500 evrov. Tisti pa, ki lažno sporočajo, da grozi nevarnost, s tem pa sprožijo tudi nepotrebno intervencijo, lahko računao celo na zaporno kazen do pet let zapora.

Reševaje se meri v milijonih evrov

Kot so še navedli, so stroški omenjenih 22.421 intervencij v letošnjem letu do konec julija znašali nekaj več kot 20 milijonov evrov. Intervencije na območju občin praviloma krijejo občine same, saj zakon določa, da »lokalne skupnosti financirajo svoje naloge varstva pred nesrečami in da država ter občine zagotavljajo sredstva za neodložljive naloge zaščite, reševanja in pomoči. Če je aktiviran državni načrt zaščite in reševanja oziroma intervencija poteka na podlagi odločitve poveljnika civilne zaščite, stroške ob izpolnjenih predpisanih pogojih krije državni proračun.«

· Ko je še vodi prevroče

Gasilci priskočijo na pomoč tudi, ko ribam zmanjkuje sape

Helikoptersko reševanje pa je pomemben del sistema reševanja, pri čemer uprava za reševanje zagotavlja koordinacijo sistema ter del sredstev za izvajanje nalog, ki sodijo v državno pristojnost. Tako so letos zrakoplovi slovenske vojske in letalske policijske enote do vključno 10. avgusta skupaj opravili 145 ur naleta v 133 posredovanjih.

Sašo Švigelj

Helikopterska ura več kot 3000 evrov

Na ministrstvu za obrambo pa so povedali, da je cena ure naleta vojaškega helikopterja Bell B412, z njim opravljajo gorsko reševanje, 3.052,70 evrov brez DDV.

»Enotnega povprečnega stroška gasilske intervencije pa ni mogoče določiti. Stroški se med posameznimi intervencijami zelo razlikujejo glede na vrsto in obseg dogodka, število sodelujočih gasilskih enot, trajanje intervencije, uporabljeno opremo ter druge okoliščine,« so še pojasnili na upravi za reševanje.