Arhiv Dolenjskega lista

V Krmelju vsako leto 3. julija, na dan rudarjev, obujajo spomin na to svojo rudarsko dediščino. Zavedajo se namreč, da če ne bi bilo rudnika, tudi kraja in ljudi tam najverjetneje ne bi bilo. Da ta pomemben del kulturne dediščine kraja ne bi utonil v pozabo, skrbi turistična sekcija Društva Svoboda Krmelj, ki je letos na 6. Dan slovenskih rudarjev v goste poleg »svojega«, krmeljskega škrata Knapca, povabila tudi zasavskega Perkmandeljca.

Slovenski rudarji praznujejo svoj praznik 3. julija, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo na ta dan leta 1934 začeli zasavski rudarji. V Krmelju je bil rjavi premog odkrit že leta 1797. »Toda rudniška zgodovina se skozi razvoj kraja kar malo izgublja. Kraj se je spremenil, rudnik se je leta 1962 zaprl in ostankov, ki spominjajo na rudnik, je zelo malo,« pravi predsednica Društva Svoboda Krmelj Nevenka Flajs. V kraju in okolici je še nekaj bajerjev, pa manjši spominski park, v katerem stoji tudi lokomotiva, prva je v kraj pripeljala leta 1908.

Preberite še ...

Tehnologija · Oglas

Mojster akcijske fotografije razkriva trike s pomočjo umetne inteligence enega najboljših telefonov na trgu

»Rudnik je v najboljših časih zaposloval kar okoli tisoč ljudi. Po zaprtju rudnika so nekateri rudarji delo našli v zasavskih rudnikih, nekateri v Metalni, novonastalem podjetju v Krmelju, ženske pa v Lisci. Ostala je še rudniška stavba – Kolonija, drugega pa v resnici ni več. Leta 1996 je iz Krmelja odpeljal zadnji vlak, ljudje pa so ostali,« pripoveduje Nevenka Flajs, tudi avtorica razstave o rudniških in drugih škratih v krmeljskem kulturnem domu. Krmelj je torej zelo mlad kraj, pravi. »Če ne bi bilo rudnika, ne bi bilo nas, ne Metalne, Lisce in drugih podjetij, ki so nastale na račun rudnika oziroma iz njega.«

Arhiv Dolenjskega lista

Rudarji so verjeli v dobre in zle duhove, ki naj bi prebivali med njimi v temnih jamah. Nekateri teh duhov naj bi bili že odrasli, najmlajši pa še otroške postave, podobni pravljičnim škratom. Perkmandeljci, napravljeni v zelene suknjiče in pokriti z rdečo kapico, so rudarjem kazali najdišča rude ter preprečevali jamske nesreče. Škrat Knapec pa je krmeljski škrat, ki je živel in strašil pa tudi pazil na rudarje v bližnjih rovih v času delovanja rudnika v Krmelju. Danes njegovo nagajivost najbrž najbolj občutijo krmeljski učenci, je namreč tudi maskota krmeljske osnovne šole.

Arhiv Dolenjskega lista

Po natančnem opisu Rada Kostrevca in Staneta Pečka ga je upodobil Miki Muster, ki je del svojega otroštva preživel prav v Krmelju, kjer je bil njegov oče prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Mustru se bodo v Krmelju še prav posebej posvetili prihodnje leto, ko bo 100-letnica rojstva tega izjemnega ilustratorja.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista