Vrbina: Odlagališče radioaktivnih odpadkov bo začelo obratovati do 2028
Odlagališče v Vrbini gradi konzorcij z vodilnim partnerjem Riko iz Ljubljane ter partnerji Kolektor, CGP in Kostak.
»Gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za zdaj poteka v skladu z načrti, tako s terminskimi kot finančnimi,« je danes v Krškem povedal direktor Agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) Sandi Viršek. Gradnja odlagališča je vredna slabih 100 milijonov evrov (brez davka).
Temeljni kamen je bil položen junija 2024. V istem letu so zgradili podporni zid, ki je v letu 2025 omogočil izkop skoraj 60 metrov globoke gradbene jame, v kateri bo odlagalni silos za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Za gradbeno jamo so potrebovali približno deset mesecev, v oktobru lani so dosegli dno izkopa, nato pa začeli z gradnjo odlagalnega silosa.
»Najprej smo položili hidroizolacijsko folijo, pripravili podlago in začeli z betoniranjem talne plošče. Vgradili smo več sto kubičnih metrov betona naenkrat. To so zahtevne akcije. Takoj, ko se vreme uredi, nadaljujemo z betoniranjem silosa. Tehnično je to najzahtevnejši del projekta in bo trajal predvidoma do začetka 2027,« je dejal Viršek.
Tudi Hrvati do leta 2028
Odlagališče naj bi tako začelo poskusno obratovati in sprejemati prve odpadke v letu 2027 ali najkasneje v začetku 2028. V gradnji je tudi že tehnološki objekt, v poletnih mesecih sledi še gradnja upravno-servisnega objekta.
Medtem je s postopki za izgradnjo svojega odlagališča pričela tudi hrvaška stran. Konec lanskega leta so sprejeli zakon, ki omogoča umeščanje njihovega odlagališča v prostor. Začeli naj bi tudi z izvajanjem študij, potrebnih za gradnjo, objavljeni pa so tudi že razpisi za izbor zunanjega izvajalca, ki bo pomagal pri prevzemu odpadkov. »Tako naj bi tudi hrvaška stran začela svoje odpadke iz NEK prevzemati v letu 2028,« je dejal Viršek.
Odlagalni silos v Vrbini bo po Virškovih besedah zadostoval za ves slovenski del odpadkov iz NEK (s podaljšanim obratovanjem elektrarne do leta 2043), odpadke iz razgradnje NEK ter za institucionalne radioaktivne odpadke, ki so trenutno v skladišču v Brinju pri Ljubljani. »Če pa bo prišlo do novega podaljšanja obratovanja NEK za 20 let, bo en sam silos najverjetneje premalo. Za gradnjo drugega silosa že imamo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, potrebno je pridobiti le še gradbeno dovoljenje,« je dejal.
Kot dodaja, v tem trenutku niti ni smiselno graditi dveh silosov, pač pa bo potrebno o tem razmišljati, ko bo sprejeta odločitev o morebitnem novem podaljšanju obratovanja NEK. »Sicer pa je na tem mestu možno zgraditi še več odlagalnih silosov, a bo v tem primeru potrebno ponovno izpeljati umeščanje silosov v prostor.«
V prvem silosu še rezerve
Trenutno je v NEK po Virškovih besedah v skladišču okoli 2500 kubičnih metrov omenjenih odpadkov, polovica je slovenska, nekaj tisoč kubičnih metrov odpadkov pa bo iz naslova razgradnje. Kapaciteta silosa, ki je v gradnji, je 990 odlagalnih zabojnikov oziroma po 99 zabojnikov v vsaki plasti. »Če bi NEK obratoval do leta 2043, bo rezerve še za približno 200 zabojnikov, kar bi zadostovalo tudi za začetno fazo morebitnega novega podaljšanja delovanja NEK.« V vsakem zabojniku je prostora za dvanajst 200-litrskih sodov z odpadki. Večinoma gre za odpadke, ki nastajajo pri obratovanju elektrarne, to so denimo različni filtri, oblačila in podobni odpadki, ki ne proizvajajo toplote, torej ne gre za visoko radioaktivne odpadke.
»Seveda pa tudi nizko in srednje radioaktivni odpadki sevajo, a poznamo načine, kako to sevanje obvladovati, in sicer tako, da jih odmaknemo čim dlje stran, zato gradimo odlagalni silos. Drugi korak je, da med odpadke in naravo postavimo pregrado, ki to sevanje ustavlja. V našem primeru je ta prva pregrada sod, v katerem so odpadki, nato betonski odlagalni zabojnik in na koncu še betonski silos, vključno z 'materialom', v katerem se silos nahaja. In nenazadnje, radioaktivnost sčasoma tudi razpada. Kombinacija vseh teh lastnosti zagotavlja, da so lahko ti odpadki varno odloženi,« pojasnjuje Viršek.
Še 50 let po zaprtju aktiven monitoring
Če bo NEK obratovala do leta 2043, bi odlagališče zaprli po letu 2050. Če bi se obratovanje NEK podaljšalo za novih 20 let, se ustrezno podaljša tudi delovanje odlagališča. »Petdeset let po zaprtju odlagališča je načrtovan aktiven monitoring, kar pomeni nenehno spremljanje tehničnih barier, ali funkcionirajo, kot je bilo predvideno. Nato sledi 250 let ohranjanja vedenja o tem, da tukaj odpadki so. Sicer pa, če govorimo o sami površini, takoj po zaprtju odlagališča ne bo več potrebno ohranjati posebne omejene rabe prostora na površini. Omejeno bo zgolj poseganje v globino.«
Po svetu sta trenutno dva tipa odlagališč: površinsko in podzemno, pravi Viršek. »Naš koncept odlagališča 60 metrov pod površjem (tudi po zaprtju odlagališča bo objekt še vedno 20 metrov globoko) pa je kombinacija obeh. Torej, obratovali bomo s površine, po zaprtju pa na površini ne bo ničesar. Gre za prvi tovrstni koncept v svetu in ga je tudi mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) označila za referenčnega. Zato smo imeli že v lanskem letu zelo veliko obiskov različnih strokovnih skupin z vsega sveta,« še pravi Viršek.
E-novice · Dolenjska
