FOTO: Prižgali kopo. Praznovanje se lahko začne




V Srednjem Lipovcu so ob začetku Trških dni tradicionalno prižgali kopo, v katero so natančno zložili okoli 28 kubičnih metrov gabrovega in bukovega lesa. Tudi letos sta bila med glavnimi pobudniki za postavitev kope oglarska mojstra Branko Skube in Franc Vidmar, ki sta se tega opravila naučila doma, pri delu pa so jima pomagali tudi ostali člani Lipovških oglarjev.
Izkušena oglarja bosta dva tedna izmenjaje, tudi ponoči, dežurala, da se kaj ne zalomi. Kot pravi Vidmar, se ne sme vžgati, le tleti mora. »Pred dobrim tednom, smo vse skupaj začeli pripravljati. Pomembno je, da je les suh, kajti drugače, kot mi pravimo, kopa joka,« dodaja. Preden sta začela zlagati les v primerno obliko, je bilo treba urediti tudi kopišče. Kot pravita, je najbolje, če je po tleh zbita ilovnata zemlja.
Ko kopo prižgejo, je ena njunih glavnih nalog nadzirati dotok zraka ter odvod dima in pare, zato kopo ob strani večkrat kasneje prebodeta s kolom, da se iz nje lahko vali dim. Da ju ne bi kaj presenetilo, spita v skrbno urejeni oglarski koči, ob kateri se ponavadi predvsem v večernih urah vsak dan zbere precej domačinov, pa tudi drugih krajanov, ki si z zanimanjem pridejo ogledat to zanimivost.
Po njunih izkušnjah bosta kopo lahko razdrla že kmalu po zaključku Trških dni. Takrat bo treba previdno odstraniti zemljo in odstraniti veje. »Ostati mora samo čisto sipka zemlja, da se oglje slučajno ne vname. Oglarji navadno pustimo, da se kopa dva dni hladi, nato pa jo lahko razkopljemo,« pripoveduje Franc Vidmar. Oglje iz Srednjega Lipovca je kakovostno, zato nimajo težav z njegovo prodajo. Polovico ga bosta za svoje potrebe vzela oglarska mojstra, nekaj ga bodo razdali tistim, ki so kakorkoli pomagali, kar ga ostane, pa ga prodajo prebivalcem okoliških vasi.
Prižiga kope so se med drugim udeležil tudi župana Žužemberka in Mirne Peči Franc Škufca in Andrej Kastelic ter poslanka Anja Bah Žibert. »V veselje mi je, da sem prisoten tukaj. Vedno je pripravljeno z dušo, oglarskima mojstroma pa pomagajo tudi ostali krajani, da se ta tradicija, ki je nekoč preživljala ljudi v Suhi krajini in drugje po Sloveniji, ohranja,« je povedal žužemberški župan. Oglarjenje je bilo nekoč dopolnilna dejavnost na marsikateri kmetiji, saj je družina s prodajo oglja lažje preživela. A ta zahtevna obrt, s katero je bilo veliko dela, zaslužka pa bolj malo, je skoraj povsem zamrla. Zadnja leta jo posamezniki, ki se na to delo še spoznajo, obujajo, v ospredju pa ni zaslužek, temveč oživitev starih kmečkih opravil in ponekod s tem povezana tudi promocija turizma.
Po besedah Kastelica je prižig kope lep uvod v Trške dni in praznovanje občinskega praznika, v sklopu katerega bodo namenu predali kar nekaj občinskih pridobitev.
Po prižigu kope je sledilo prijetno druženje, obiskovalci pa so lahko poskusili golaž in se posladkali s pecivi, ki so jih postregle članice Društva podeželskih žena Suha krajina.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se