Čakalne dobe za fizioterapevte: kje so najdaljše?
O dolgih čakalnih dobah za fizioterapijo smo že pisali, na članek pa so se odzvali v Združenju zasebnih fizioterapevtov, ko so dejali, da samo številke ne povedo vsega.
Podali so nekaj dodatnih pojasnil. Trenutno lahko 711 fizioterapevtov na mesec oskrbi 17.000 pacientov, čakajočih pa je okoli 75.000.
Čakalne dobe v fizioterapiji niso nič novega, a zgolj statistična analiza ne razkriva vsega. Z nekaj več informacijami smo prišli do novih številk oziroma lahko vidimo celo nekaj anomalij.
Zdravstveni dom Koper na primer izstopa s sprejemom julija 2028, v istem kraju pa po naših informacijah zasebna izvajalka poroča, da sprejema paciente »že« januarja 2027. Podobno nenavaden je podatek za ZD Bled, ki paciente s stopnjo nujnosti »hitro« sprejema dva meseca prej kot paciente z napotitvijo »zelo hitro«.
Že omenjeni podatki o čakalnih dobah NIJZ kažejo, da so ob stopnji nujnosti »zelo hitro« čakalne dobe najdaljše v osrednjeslovenski regiji, kjer znotraj pričakovane čakalne dobe 30 dni ponuja termin le ZD Logatec, ter v podravski in pomurski regiji, kjer tega standarda ne dosega nihče.
Se bo čakanje še podaljšalo?
Čakalne dobe so tudi odvisne od stopnje nujnosti posega. Kot pravi predsednica Združenja zasebnih fizioterapevtov Valerija Pretnar Ramovš, je pod »zelo hitro« na fizioterapijo mogoče napotiti zgolj paciente po svežih poškodbah in po operacijah. »Žal se številni napotovalci teh navodil ne držijo, zato fizioterapevti izvajajo triažo napotne listine. Fizioterapija je tudi letos uvrščena na seznam izvajalcev, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje po realizaciji. Do kdaj bo tako, ni znano. Pričakujemo pa, da se bodo z vrnitvijo plačila po pogodbenem planu čakalne dobe spet podaljšale,« dodaja.
Res je sicer, da so dolge čakalne dobe posledica več dejavnikov. Prebivalstvo pri nas se stara, veliko je športnorekreativnih prebivalcev in s tem več poškodb, po drugi strani pa je tudi precej splošno neaktivnih, pri katerih se pojavlja mišična oslabelost. Povečuje se število operativnih posegov zaradi spremenjenega načina plačevanja zdravstvenih storitev. »Imamo tudi velik delež udeležencev v prometnih nesrečah. Fizioterapevti res ne rešujemo življenj, ampak omogočamo boljšo kakovost življenja,« pravi Valerija Pretnar Ramovš.
Ne fizioterapevtov, primanjkuje programov
Na splošno bi ob dolgih čakalnih vrstah najlažje s prstom pokazali na pomanjkanje fizioterapevtov, a po njenem mnenju ne primanjkuje fizioterapevtov, temveč programov v javnem zdravstvu. V zadnjih letih se je število programov precej povečalo, vendar se čakalne dobe v sorazmerju s tem niso skrajšale. In poudarja, da niso fizioterapevti tisti, ki bi odločali o čakalnih dobah, odločilen je priliv delovnih nalogov s strani napotovalcev.
Po javno dostopnih podatkih trenutno ambulantno fizioterapijo, za katero se poročajo čakalne dobe, zagotavlja 148 izvajalcev, pri katerih se izvaja 711 programov. »Za vse na ambulantno fizioterapijo z delovnim nalogom napotene paciente v Sloveniji skrbi nekako 711 fizioterapevtov. Ti so zaposleni v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, v dveh domovih za ostarele, zdraviliščih in kot zasebni izvajalci s koncesijo. Vse to je javno zdravstvo, ki ga izvajajo javni zavodi ali zasebniki s koncesijo. Govorimo le o ambulantah, ne o fizioterapevtih v bolnišnicah, domovih za ostarele in zdraviliščih. Pri teh zadnjih se ne poroča o čakalnih dobah.«
Krajše dobe le zaradi manj napotitev
Teh 711 fizioterapevtov lahko na mesec obravnava okoli 17.000 pacientov. Po naših podatkih na fizioterapijo že nekaj časa čaka okoli 75.000 pacientov, kar pomeni, da je priliv novih pacientov stalen. Upad števila čakajočih v letu 2024 je minimalen. Kot pravi naša sogovornica, se realizacija ni povečala, torej lahko ugotavlja, da je bilo napotitev na fizioterapijo manj, in od tod tudi nekaj krajše čakalne dobe. Imajo pa zasebni izvajalci bistveno višjo realizacijo kot javni zavodi, z izjemo v območni enoti Krško.
In kaj lahko človek pričakuje od obravnave po enem letu? V tem času lahko nastane nepopravljiva škoda. Zato po mnenju sogovornice pričakovane čakalne dobe skoraj nikjer niso primerne. »Po pravilniku velja, da je zadoščeno pogojem, če vsaj en izvajalec zagotavlja čakalne dobe znotraj pričakovanih. A nekomu iz Maribora ne pomaga veliko, če na Jesenicah zagotavljajo primerno čakalno dobo. Fizioterapija je dejavnost, ki bi morala biti dosegljiva posamezniku v njegovem lokalnem okolju. Razumne čakalne dobe bi bile za stopnjo nujnosti »zelo hitro« 30 dni, za »hitro« tri mesece in za »redno« šest mesecev.
Hodimo po tanki meji
Je pa tudi res, da ljudje ob dolgih čakalnih dobah, ki jih ponuja javno zdravstvo, precej nekritično izbirajo naključne izvajalce, tudi brez zdravstvene izobrazbe. Zanimivo, da so pacienti zelo nekritični pri izbiri in so pripravljeni povsem zaupati široki samopromociji. Dobrim terapevtom se namreč ni treba na veliko oglaševati.
V Sloveniji se je, kot ugotavlja Valerija Pretnar Ramovš, žal mogoče izobraževati tudi v raznih ustanovah, ki ne zahtevajo ustreznega predznanja, je pa mogoče pridobivati določene certifikate, s katerimi se predstavljajo strankam, ki iščejo pomoč pri obvladovanju bolečin. Nič ni narobe, dokler se ne kitijo z nazivom, ki jim ne pripada, saj je fizioterapevt reguliran poklic, ki ga je mogoče pridobiti le z ustreznim šolanjem. »Verjamem, da še kdo zna pomagati obvladovati bolečino, a nezadostno poznavanje človeškega telesa in brez prave klinične prakse lahko postane velik problem pri prepoznavanju določenih patologij,« je kritična Pretnar Ramovš.
Torej dolge čakalne dobe nepovratno slabo vplivajo na reševanje težav, ki bi jih morali sanirati hitro. Ob hitrejšem dostopu do fizioterapije bi se posledično skrajšali bolniški staleži in manj bi bilo zamujenih stanj.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
