Furs opozarja: Več kot 8500 ljudi je tik pred resnimi težavami
Finančna uprava RS (Furs) svari, da bi se 8500 oseb lahko kmalu znašlo v težavah. Kaj se dogaja in kako se lahko rešijo nevšečnosti?
Na Finančni upravi RS (Furs) v izogib izvršbam na podlagi Šutarjevega zakona, kjer je mogoče poseči tudi po denarni socialni pomoči, pozivajo k odgovornemu ravnanju. Opozarjajo, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi. Če prejmejo še en predlog za izterjavo, bodo izpolnjeni pogoji, ki po Šutarjevem zakonu dovoljujejo tudi izdajo sklepa o izvršbi na denarno socialno pomoč. Pozivajo, da naj dolžniki globe poravnajo.
Dolžniki lahko zaprosijo za obročno plačilo glob do 12 obrokov
Furs je na spletni strani pozval k spoštovanju predpisov in plačilu neplačanih glob, s čimer se lahko dolžniki izognejo dodatnim stroškom. Spomnili so, da lahko dolžniki zaprosijo tudi za obročno plačilo. "Ob tem navajamo, da če dolžnik ne plača obroka v roku (ali ga plača le delno), z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki in se začne postopek davčne izvršbe," so še zapisali.
Na spletni strani so dopolnili še podatke o skupnih izdanih izvršbah za mesec januar. Od 8. do 29. januarja letos so jih izdali 1117 dolžnikom, skupni terjani znesek pa znaša 577.164,70 evra. Do 29. januarja so na Fursu prejeli 134.686 evrov plačil po 721 izdanih sklepih.
Sklepi o izvršbi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije, pri čemer so dolžniki predhodno prejeli tudi opomin. Sklep o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, pri kateri ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu je dolžnik poučen, da se lahko izvršba opravi tudi na sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
Furs je po novem letu, spomnimo, na podlagi Šutarjevega zakona začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Pri tem so izvršbe posegle tudi na denarno socialno pomoč, kar dovoljuje zakon, zaradi česar so centri za socialno delo (CSD) opozorili, da je ukrep številne potisnil v stisko.
Na Fursu vztrajajo, da imajo zakonsko podlago za takšne izvršbe in da jim pred njihovo izvedbo ni treba obveščati CSD, ki bi presodil, ali se takšna izvršba zaradi socialnega položaja dolžnika lahko izvede.
Socialni strokovnjaki svarijo: Izvršbe na socialno pomoč spodkopavajo pravico do dostojnega preživetja
Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta v skupnem odzivu izrazila zaskrbljenost nad takšnimi izvršbami, posebej ko se z njimi zaseže celotno denarno socialno pomoč. Spremembe, ki jih je uvedel Šutarjev zakon, označujejo "za eno najhujših oblik spodkopavanja socialne države, saj spreminja ravno njeno največjo pridobitev, to je pravico do dostojnega preživetja in avtonomijo pri razpolaganju z denarjem".
Na skupnem sestanku, ki je pri premierju Robertu Golobu potekal konec januarja, so se predstavniki ministrstva za delo, Fursa in centrov za socialno delo sicer dogovorili, da bodo v informacijskem sistemu CSD posebej označevali transferje, ki se nakazujejo gospodinjstvom, z namenom, da neplačane terjatve ne bodo bremenile celotnega gospodinjstva, temveč le osebe, ki imajo neporavnane globe.
Že takrat so se dogovorili tudi, da se prejemnike denarnih socialnih pomoči obvesti, da imajo možnost dogovora za obročno plačevanje neporavnanih glob, s čimer bi preprečili, da jim denarne socialne pomoči na mesečni ravni ne bi odvzeli v celoti.
