Slovenija »globoko penetrirana,« s pomočjo znanih širijo proruske narative
Slovenija niti približno ni imuna na informacijske manipulacije, kaže analiza inštituta Trivelis, ki je pod drobnogled vzel tudi objavo znanega političnega komentatorja.
Inštitut za obrambo, varnost in odpornost Trivelis je postregel s prvo poglobljeno analizo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanje (Foreign Information Manipulation and Interference – FIMI) v Sloveniji, pod katero sta se podpisala vodja inštituta in geopolitična analitičarka Katja Geršak ter strokovnjak za strateško komuniciranje Matt Jacobs.
Inštitut, ki ga je s finančnimi sredstvi slovenskega ministrstva za obrambo pred vsega slabim tednom dni ustanovil Center za evropsko prihodnost (CEP), je neodvisno strokovno in raziskovalno središče, namenjeno »strateškemu razmisleku o sodobnih varnostnih izzivih na presečišču obrambe, varnosti in družbene odpornosti.«
Kaj je FIMI?
Gre za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje z usklajenim naborom dejavnosti in ciljem vplivati na informacijski prostor, javno mnenje in politične procese v posameznih državah v korist tujih interesov. Ta organizirana dejavnost ne temelji zgolj na širjenju lažnih informacij, temveč »vključuje selektivno uporabo resničnih podatkov, čustveno in moralno manipulacijo, ponavljanje narativov ter izkoriščanje obstoječih družbenih razpok,« so pojasnili na inštitutu.
Slovenski informacijski prostor je že »globoko penetriran«
Kot so na inštitutu poudarili v svoji prvi analizi sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij, ki z organiziranimi narativi in omrežji dolgoročno spodkopavajo slovenski informacijski prostor, je Slovenija zaradi svoje lege, članstva v EU in zvezi Nato ter odprtega informacijskega prostora »informacijsko ranljiva in geopolitično zanimiva tarča tujih vplivnih operacij, zlasti ruskih narativov.«
Tako imenovani FIMI-narativi tudi pri nas niso več le občasni ali naključni, temveč je slovenski informacijski prostor z njimi že »globoko penetriran.« V analizi so ugotovili, da je infrastruktura širjenja vzpostavljena, stabilna in utečena, vloge akterjev so jasno razdeljene, distribucijski vzorci pa se ponavljajo.
»Narativi so lokalizirani, kulturno prilagojeni in normalizirani, kar povečuje njihovo učinkovitost in odpornost na razkrivanje,« so še opozorili ter dodali, da slovenski primer »predstavlja zrel FIMI-sistem, ki deluje kot lokalno vozlišče širše, strateško usklajene arhitekture tujih vplivnih operacij.«
Komu je zanimiva Slovenija in zakaj?
Inštitut je v svoji analizi zaznal predvsem ruske narative, ki »posredno ali neposredno promovirajo ruska stališča, spodkopavajo zaupanje v EU in Nato ter Slovenijo prikazujejo kot državo, ki bi morala iz obstoječih evroatlantskih povezav izstopiti. Rusija ima namreč jasen strateški interes oslabitve EU in Nata, sta zapisala avtorja.
V Sloveniji med tako imenovanimi FIMI-narativi zaznavajo predvsem sklop, ki temelji na preusmerjanju odgovornosti za vojno v Ukrajini z Rusije na Zahod, pri čemer so EU, Nato in ZDA predstavljeni kot »glavni povzročitelji konflikta, medtem ko je Rusija uokvirjena kot obrambni, racionalni in pragmatični akter.« Ob tem so Slovenija in druge evropske države prikazane kot žrtve konflikta, ki naj bi služil predvsem ameriškim interesom, medtem ko »slovenski državljani nosijo politične, gospodarske in varnostne stroške brez lastne koristi ali soglasja.«
Narativ je znan, Rusija je zagovornica miru, stabilnosti in diplomacije, grdi Zahod pa je agresiven, militariziran in moralno neodgovoren, pri čemer se »pacifistični jezik, humanitarni okviri in sklicevanje na 'navadne ljudi' uporabljajo strateško z namenom povečanja sprejemljivosti teh sporočil v slovenski javnosti.«
Dobro vedo, kam preusmeriti družbeno jezo
V inštitutu ob tem zaznavajo tudi nekatere druge FIMI-narative, ki denimo služijo spodkopavanju zaupanja v slovenske institucije in Evropsko unijo, ali pa protimednarodne in protiglobalistične narative, ki »globalno upravljanje, multilateralne institucije in mednarodno sodelovanje opisujejo kot projekt globalnih elit za nadzor nad prebivalstvom.«
V tem primeru so na udaru med drugim pobude, kot je Agenda 2030 Združenih narodov, ali pa tako imenovan zeleni prehod. V skladu s temi narativi so to nič več kot »prikrita orodja za omejevanje svoboščin in razgradnjo nacionalne avtonomije, pri čemer naj bi breme teh politik nosili predvsem 'navadni ljudje'.«
Skratka, kot sta poudarila avtorja analize, narativi »izkoriščajo obstoječe nezadovoljstvo ter ponujajo nejasno definiranega 'globalističnega sovražnika', na katerega se lahko preusmeri družbena jeza.«
Pot do manj kritičnega občinstva
Kot opozarjajo v inštitutu, imamo v Sloveniji zrel informacijski sistem za tovrstne manipulacije, amplificirane zlasti prek digitalne infrastrukture. Isti profili delijo vsebino, ki se hitro širi v več skupin hkrati in krepi »znotraj ideološko poravnanih skupnosti.
Da bi vsebine dosegle širša in manj kritična občinstva, se te vsebine načrtno umeščajo v nepolitične skupine, pri čemer pomemben element predstavlja »sistematično recikliranje starejših vsebin, s katerim se ohranja dolgoročna prisotnost posameznih tem.«
Primer pri mnogih cenjenega slovenskega komentatorja Uroša Lipuščka
Avtorja sta kot študijo primera predstavila primer Uroša Lipuščka, dolgoletnega novinarja ter enega najbolj prepoznavnih in v določenih krogih cenjenih, celo čislanih političnih komentatorjev pri nas.
Inštitut Trivelis je pozneje po pritožbi Lipuščka iz svoje analize umaknil študijo primera, v katerem so izpostavili njegovo objavo. Več je na voljo tukaj.
Znano je, da Lipušček v svojih javnih nastopih, predvsem pa v svojih rednih objavah na družbenem omrežju ne skriva svoje nastrojenosti zoper zvezo Nato, po analizi inštituta pa je denimo njegova objava z dne 14. oktobra lani postala »osrednja točka za hitro širjenje proti-NATO, protidržavnih in proruskih narativov v slovenskem spletnem informacijskem prostoru.«
Gre za objavo, s katero je Lipušček postregel dan po zaključku zasedanja Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani in ki je zavoljo preprečevanja nadaljnjega širjenja tega narativa na tem mestu ne bi bilo vredno ponavljali.
»Objava je delovala kot lokalizacijsko vozlišče za dezinformacije, izvirajoče iz Kremlja, saj so tuje narative vključevale v domačo razpravo prek glasu prepoznavne in navidezno verodostojne lokalne osebe, brez kakršnegakoli izrecnega sklicevanja na ruske vire,« sta poudarila avtorja.
Širjenja ni mogoče razložiti zgolj z organskim odzivom občinstva
Kot sta še opozorila avtorja, analitični fokus študije primera »presega namen ali ravnanje avtorja« te objave. Čeprav namreč gre za prepoznavno javno osebnost, glede na analizo »obsega, hitrosti in strukturnega vzorca zaznanega angažmaja ni mogoče razložiti zgolj z organskim odzivom občinstva.«
Na inštitutu so namreč v analizi ugotovili, da je bil doseg objave povečan z osnovno distribucijsko infrastrukturo in ne zgolj z osebnim vplivom, saj je le omejeno »omejeno število vpletenih profilov je kazalo osebne fotografije ali tipične vzorce interakcije.« Dokazi tako kažejo, da je za amplifikacijo poskrbel tako imenovan »grozd profilov,« ki se sistematično uporabljajo za »povečanje vidnosti in zaznane legitimnosti dezinformacijskih narativov s ponavljajočim objavljanjem, tematsko skladnostjo in gosto medsebojno povezanostjo, ki združuje resnične uporabnike z orkestriranimi amplifikacijskimi vozlišči.«
Po navedbah avtorjev tako ta hibridna struktura omogoča, da se »kremeljsko poravnani narativi širijo kot navidezno avtentičen domači diskurz, hkrati pa zakrivajo usklajeno vplivno dejavnost.«
Vnaprej načrtovano, ali pa zgolj priložnostna tarča
V inštitutu so opozorili še, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo v primeru te objave povečevanje dosega vnaprej načrtovano, ali pa je šlo za priložnostno tarčo, a je »jasno, da je bila arhitektura za podporo ojačevanju FIMI v celoti vzpostavljena in operativna že pred objavo izvirnega zapisa.«
Ob tem so poudarili, da »samo deljenje člankov med enako mislečimi posamezniki samo po sebi ne predstavlja in ne kaže na vedenje, ki bi ga poganjalo FIMI.« Po besedah avtorjev analize so namreč za »razlikovanje avtentičnega državljanskega pogovora od neavtentične državljanske manipulacije potrebna neobičajna vedenja,« ki so skladna s ponavljajočimi se taktikami, tehnikami in postopki v globalnih operacijah FIMI. V primeru te Lipuščkove objave so na inštitutu te elemente jasno zaznali.
Pod črto, čeprav »deljenje vsebin med podobno mislečimi povezanimi skupinami, še posebej kadar gre za objave znanega slovenskega komentatorja, samo po sebi še ne kaže na operacijo FIMI,« pa »hitrost in doslednost tega vedenja v primerjavi z drugimi nepolitičnimi in političnimi objavami kažeta, da je bila distribucija izvirne objave neavtentična in podprta s sistematičnim in strukturiranim mehanizmom ojačevanja.«
Tako Lipuščkova objava svojega učinka ni dosegla zaradi »svoje prepričevalne dovršenosti, temveč zato, ker je bila hitro vgrajena v že obstoječo infrastrukturo ojačevanja, sposobno proizvajati iluzijo širokega državljanskega nasprotovanja,« sta poudarila avtorja.
Za učinkovit odziv je treba zadevo najprej razumeti
Avtorja sta v svoji analizi poudarila še, da v primeru FIMI-narativov v Sloveniji »ne gre zgolj za vplivanje na posamezna zunanjepolitična vprašanja, temveč za celostno spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije, mednarodno sodelovanje in skupne evropske okvire. Posledica je okolje polarizacije, nezaupanja, cinizma in politične pasivnosti, ki zmanjšuje družbeno odpornost države.«
Za oblikovanje učinkovitih odzivov na tovrstno manipuliranje z javnostjo je ključno razumevanje teh vzorcev, saj tudi pri nas ne gre za obrobni ali začasen pojav, temveč »zrel in utrjen sistem vplivanja, ki zahteva strateško, dolgoročno in celostno obravnavo.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.