Sa. R.

Inštitut za obrambo, varnost in odpornost Trivelis je po posredovanju dolgoletnega novinarja in tudi danes enega najbolj prepoznavnih političnih komentatorjev pri nas Uroša Lipuščka iz svoje analize tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanje umaknil študijo primera, v kateri so izpostavili eno od njegovih objav na družbenih omrežjih.

Na inštitutu so v analizi, o kateri smo poročali tudi na Svet24, v prvi vrsti opozorili, da Slovenija niti približno ni imuna na informacijske manipulacije, pri čemer so kot študijo primera izpostavili Lipuščkovo objavo z dne 14. oktobra lani dan po zaključku zasedanja Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani.

Analiza inštituta Trivelis

Slovenija »globoko penetrirana,« s pomočjo znanih širijo proruske narative

Na inštitut so sicer takrat opozorili, da analitični fokus študije primera »presega namen ali ravnanje avtorja« te objave, a so obenem poudarili, da »obsega, hitrosti in strukturnega vzorca zaznanega angažmaja ni mogoče razložiti zgolj z organskim odzivom občinstva.« Opozorili so še, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo v primeru te objave povečevanje dosega vnaprej načrtovano, ali pa je šlo za priložnostno tarčo.

Lipušček je pozneje na inštitut podal zahtevo po umiku analize, v kateri so po njegovih besedah »z navedbo enega samega mojega članka na Facebooku poskušali brez vsakega dokaza prikazati, da sem del sistematične ruske propagande.« Kot je pred dnevi na Facebooku pojasnil Lipušček, je inštitut Trivelis iz analize nato odstranil študijo njegovega primera, ni pa umaknil same analize.

Pojasnilo inštituta Trivelis: Umik, a analitične ugotovitve ostajajo nespremenjene

Vodja inštituta Trivelis Katja Geršak je v pisnem odgovoru Lipuščku med drugim pojasnila, da »analiza ni usmerjena v ocenjevanje ali presojanje posameznih oseb, temveč v prepoznavanje širših vzorcev, taktik, tehnik in načinov izvajanja operacij tujega manipuliranja z informacijami.«

Dodala je, da je »v obeh doslej objavljenih poročilih izrecno navedeno, da analiza ne ugotavlja namenov posameznih zapisov in ne pripisuje odgovornosti posameznikom.« V odgovoru je potrdila tudi, da so po objavi prvega poročila pripravili drugo poročilo, prvo pa »z namenom dodatne jasnosti in osredotočanja na razprave na vsebino analize kot celote« posodobili.

»Analitične ugotovitve posodobljenega poročila pri tem ostajajo nespremenjene. Ker se je del javne razprave osredotočil predvsem na posamezni primer, ki ni bil bistven za razumevanje širših ugotovitev analize, se je uredništvo odločilo dokument uredniško posodobiti in poudarek usmeriti na analizo pojava kot takega,« je še poudarila Geršak.

Lipušček se je na vse skupaj odzval z zapisom na Facebooku, ki ga objavljamo v celoti

»Pismo v nobenem pogledu ni opravičilo za škodo, ki so mi jo povzročili s pričujočo analizo. Dejstvo, da so umaknili omembo mojega primera kot tipičnega dokaza ruske narative v naših medijih, dokazuje, da je bila analiza pristranska in ni temeljila na uveljavljenih metodoloških standardih, česar sicer v svojem pismu še vedno ne priznavajo.

Če je bilo prvo poročilo res pripravljeno na osnovi ustreznih standardov, se postavlja vprašanje, zakaj je bilo potrebno pripraviti novo verzijo. Uredniška posodobitev analize je samo dimna zavesa, za katero se skrivata pristranskost in neustrezen metodološki pristop.

Analitični pristop analize naj bi temeljil na javno dostopnih in javno objavljenih dokumentih. Zelo bi bil hvaležen avtorici pisma ge. Katji Geršak, če bi meni in drugim uporabnikom Facebooka povedala, kako lahko dostopamo do podatkov o, na primer, minutnem širjenju naših objav.

Njeno pismo je eno samo sprenevedanje.

Upam, da bo inštitut, ki je star komaj dober mesec dni in je obilno financiran z javnimi sredstvi, v bodoče bolj korekten in bo upošteval vse potrebne profesionalne standarde.«