Profimedia

Kot so poudarili, zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da cene izračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi izhodišč, ki jih pripravi ministrstvo. Na ministrstvu zatrjujejo, da so za pripravo kakovostnih in transparentnih izhodišč februarja letos povabili vse izvajalce k izpolnitvi podrobnega obrazca o stroških in izvedli tudi dva posveta. "Udeležilo se ju je več kot 100 uporabnikov, njihova povratna informacija pa je bila izjemno pozitivna," so zapisali za STA.

Osnova za določitev cen so torej dejanski podatki, ki so jih posredovali izvajalci sami, zatrjujejo na ministrstvu. Ob tem pa ugotavljajo, da se ti podatki med izvajalci za istovrstne storitve zelo razlikujejo. "Zakaj so razlike v stroških za enako storitev tako velike, bo treba v prihodnje podrobno raziskati, saj so razlike očitno prevelike, da bi jih lahko pripisali zgolj lokalnim specifikam," menijo. Poudarjajo tudi, da bodo podatki o pomoči družini na domu za leto 2024 znani konec junija letos, kar jim bo omogočilo še bolj realno primerjavo cen med starim in novim sistemom ter dodatno oceno primernosti novega vrednotenja.

Z uvedbo enotno določenih cen in rednim usklajevanjem se sistem dolgotrajne oskrbe po mnenju ministrstva pomika v smer večje preglednosti, pravičnosti in predvidljivosti tako za izvajalce kot za uporabnike in občine.

Cene niso končne

Ob tem so posebej poudarili, da cene niso končne. Spomnili so, da je tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac večkrat poudaril, da bo usklajevanje cen reden in sistemski proces. Prva uskladitev bo septembra letos, zaradi napovedanega dviga plač oktobra. Druga bo sledila decembra, zaradi vpliva januarskega dviga plač v letu 2026, tretja pa do konca aprila 2026, ko bodo cene prilagodili glede na inflacijo in napovedi UMAR, so pojasnili.

Dolgotrajna oskrba na domu je po mnenju ministrstva pomemben strateški premik v smer omogočanja staranja v domačem okolju, kar si želi večina prebivalcev, obenem pa razbremenjuje mrežo institucionalnega varstva. Uporabniki bodo storitve iz osebnega načrta prejemali brezplačno, saj jih bo v celoti financirala blagajna za dolgotrajno oskrbo, navajajo.

Pristojnost za vzpostavitev izvajalske mreže na lokalni ravni imajo, v skladu z zakonom, občine. "Zato na ministrstvu pozivamo vse občine, ki tega še niso storile, da čim prej določijo ali vzpostavijo izvajalsko organizacijo za dolgotrajno oskrbo, po vzoru občin, ki so to že uspešno izvedle," so dodali.

V SOS so namreč v torek opozorili, da dolgotrajna oskrba na domu z določenimi cenami, ki jih je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost, ne bo zaživela v praksi. Izvajalci opozarjajo, da storitev ne bodo mogli zagotoviti, občine pa se bojijo, da obstoječi model ni vzdržen, so sporočili iz skupnosti.

O avtorju

STA