Profimedia

V Sloveniji živi več kot 40.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se zaradi staranja prebivalstva še povečuje. Bolezen ne prizadene le posameznika, temveč tudi njegove bližnje, svojce, sodelavce in prijatelje, zato gre za pomemben družbeni problem, je na današnji novinarski konferenci ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

S.R.

Velik napredek pri razumevanju bolezni

Nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske medicinske fakultete je pojasnil, da je bil v zadnjih desetletjih dosežen velik napredek pri razumevanju bolezni. Pri ljudeh z demenco zaradi neravnovesja bioloških prenašalcev prihaja do motenega prenosa signalov med nevroni, beljakovine pa se v možganih začnejo nalagati že desetletje ali dve prej.

Zdravila, ki so jih začeli uporabljati na prelomu stoletja, so vplivala predvsem na neravnovesje prenašalcev. Bodisi zvišujejo ali znižujejo kemični prenašalec, zaradi česar stiki in prenos signalov med nevroni ne potekajo več tako kot v mladosti. Pri tretjini bolnikov so ta zdravila učinkovita, pri tretjini pomagajo za nekaj let, pri tretjini pa sploh ne pomagajo.

Zdravila, ki lahko napredek bolezni upočasnijo do 35 odstotkov

Kot je dodal Pirtošek, pa se zdaj pojavljajo nova zdravila, ki neposredno posegajo v osnovni biološki mehanizem bolezni in odstranjujejo beljakovine, ki se kopičijo v možganih s starostjo. Klinične študije so pokazale, da so ta zdravila najbolj učinkovita v zelo zgodnji fazi bolezni in da lahko napredek bolezni upočasnijo za 27 do 35 odstotkov.

S.R.

Spremljanje zdravljenja bo potekalo v Ljubljani in Mariboru

Med temi zdravili sta Lecanemab in Donanemab, ki ju že uporabljajo v ZDA, Izraelu, na Japonskem in Kitajskem, odobrila pa ju je tudi Evropska agencija za zdravila. Kot je pojasnila Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, so Lecanemab pred kratkim začeli uporabljati tudi v Avstriji in Nemčiji. Povedala je še, da bodo postopki za odobritev zdravil kmalu stekli tudi na JAZMP, skupaj z ministrstvom za zdravje pa trenutno pripravljajo pogoje za njihovo uporabo. Zdravljenje bo namreč zahtevalo natančno spremljanje, predvidoma pa bo potekalo le v Ljubljani in Mariboru, kjer bodo pred tem potrebovali dodatne kadre in opremo.

Po besedah Gregorič Kramberger zdravilo ne bo primerno za vse bolnike, zato ostajata ključni preventiva in zgodnja diagnoza. Pri tem je izpostavila pomen zdravega življenjskega sloga ter rednega gibanja.

Psihiatrinja Polona Rus Prelog z ljubljanske psihiatrične klinike je opozorila, da je za preprečevanje napredovanja bolezni in zapletov nujen boljši dostop do diagnostike. Na kliniki zato uvajajo ločene čakalne vrste, da bodo bolniki z zgodnjim kognitivnim upadom lahko do diagnoze prišli hitreje. Izpostavila je tudi, da v Sloveniji trenutno ni ustrezno urejene paliativne oskrbe za to skupino bolnikov, čeprav potrebe po njej naraščajo. Vzpostavitev paliativne oskrbe je ena ključnih prioritet klinike v letošnjem letu.

Predsednica društva Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec je poudarila še pomen zmanjševanja stigme, ki je ob diagnozi bolezni še vedno prisotna in zaradi katere bolniki pogosto dlje časa ne poiščejo pomoči.

S.R.