Generacija letošnjih prvošolcev je že stosedemdeseta, ki je s poukom pričela v Osnovni šoli Milana Majcna v Šentjanžu. Zgodovino šentjanške šole so na sobotni slovesnosti v nabito polni telovadnici ob visokem jubileju šole s priložnostnim programom lepo ponazorili učenci.

Prisrčen program je pohvalil tudi šolski minister dr. Igor Lukšič, znan kantavtor Adi Smolar, ki je nastopil na koncu prireditve, pa je dejal, da takšnega programa, še ni doživel.

Za ustanovitev šole v Šentjanžu ima veliko zaslug župnik Ignacij Cigler. Spodbudil je ljudi, da so leta 1841 sezidali šolsko poslopje, v katerem sta danes krajevni urad in pošta. Leta 1941 je imela šola že kar 455 učencev. Učenci so po končani drugi svetovni vojni pouk obiskovali na različnih lokacijah v Šentjanžu, kajti šola je bila požgana in ni bilo ustrezne zamenjave. Leta 1963 so priključili k šentjanški osnovni šoli še obnovljeni šoli na Kalu in Velikem Cirniku, kot podružnični šoli.

Še pred nekaj leti so se srečevali z upadanjem števila učencev, a po besedah ravnateljice šentjanške šole, Marije Brce, nikoli tako, da bi bili prisiljeni kombinirati oddelke. Nove generacije pa so k sreči vedno številčnejše. Letošnje šolsko leto je v šoli 122 učencev, v oddelku vrtca pa je 19 malčkov. Pred 40 leti zgrajena telovadnica je bila najsodobnejša, zadnja leta si družno s sevniškimi občinarji belijo glavo, kako bi se čim prej poslovili o te dotrajale, energetsko potratne stavbe in zgradili novo, spet sodobno.

Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič je dejal, da se je slovensko šolstvo začelo pod navdihom velikega gibanja, ki se mu je pridružil tudi naš Primož Trubar – to je luteranstvo in protestantizem. Takrat nismo dobili le prve knjige, temveč tudi prve šole. Drugi veliki val je nastopil hkrati z razsvetljenstvom. Linhart in Blaž Kumerdej sta takrat ustanavljala nove šole.

"Sledilo je leto 1848, romantika s Prešernom. Dobili smo danes sprejeto himno, izraženo politično idejo, da Slovenci smo, da zmoremo, da lahko napademo zadnjo postojanko, to je ustanovitev nacionalne države, vendar je do tega trajalo še dolgo. Velike zasluge ima spet neko veliko gibanje, ki je sledilo velikemu zlu v Evropi, to je okupaciji, hitlerjanstvu, gibanje, ki je Slovence ponovno združilo z Evropo, v veliko svetovno koalicijo. To je bilo gibanje antifašizma.

Vesel sem, da je ta šola ohranila povezavo s to tradicijo, z imenom, še zlasti je to pomembno v času, ko se marsikdo sramuje tega, kar smo Slovenci v tistih časih dobili. Takrat smo dobili nacionalno državo, ki smo jo polnokrvno razvili po letu 1991. Leto 1989, do 1991 je bilo spet svetovno gibanje 'prekrajanja' meja, spet 'prespraševanja' o tem, ali smo še Evropejci zavezani ideji socialne države in temu kar ta nosi, se pravi ljudem, ali smo bolj privrženi profitu in logiki, ki jo je takrat utemeljeval neoliberalizem.

Danes vidimo, da je nastopila kriza, da je neko obdobje za nami, da je gonja za profitom, za materialnimi dobrinami enostavno pripeljala celotno družbo v veliko krizo. Ne gre samo za finančno krizo, ne gre samo za krizo vrednot. Gre za krizo obstoječih vzorcev življenja.

Preberite še ...

Dom

Požar doma: preverite, kako ukrepati

Mislim, da je čas, da se ustavimo in premislimo, kaj se pravzaprav dogaja. Šola ima v tej krizi pomembno mesto. Kdor verjame samo gospodarstvu, se mora vprašati, kako pridejo gospodarstveniki na svoja mesta. Pridejo iz šol!"  je dejal minister Lukšič.

Sevniški župan Srečko Ocvirk je povedal, da nameravajo še letos pridobiti zemljišče in začeti z izdelavo projektne dokumentacije za telovadnico, ki gotovo ne bo služila le za potrebe športne vzgoje, temveč tudi za športno udejstvovanje in rekreacijo krajanov, za prireditve in druge dogodke. Pozdravil je vključitev šentjanške šole v projekt eko šole. Povezovalni Krekov duh je že v preteklosti in bo še naprej kažipot številnim društvom v kraju, ki skrbijo za vsestranski razvoj in napredek kraja.

"Skrbnost in odločnost, zavednost Šentjanža in njegovih prebivalcev pa pooseblja tudi osebnost Milana Majcna, narodnega heroja, ki se je neutrudno boril za svobodo slovenskega naroda," je še dejal župan Ocvirk in podelil šoli plaketo občine.

Na prireditvi so se spomnili tudi bivših ravnateljev in drugih zaposlenih na tej šoli. V njihovem imenu sta se zahvalila Franc Bastardi in Jože Bavec.V šoli je bila na ogled priložnostna razstava o delovanju šole, tega zapletenega ustroja, kjer ni pravih uspehov brez dobrega strokovnega dela, primernih pedagoških prijemov, ki pri učencih vzbujajo zaupanje, krepijo njihovo samopodobo in vedoželjnost.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista