Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Na Poljanski gori, južnem oz. "belokranjskem delu" Kočevskega Roga, kjer je več možnosti, da srečaš medveda kot človeka, sta jamarja Srečko Vidic in Borivoj Ladišić, oba člana Jamarskega kluba Novo mesto, našla brezno, ki je jamarje presenetilo tako z lepoto kot z globino. Najgloblje brezno na Dolenjskem na 244 metrih globine, dolgo skoraj kilometer, so dosegli po vztrajnem in načrtovanem raziskovanju v več odpravah. Kot pripovedujejo, jim je kar trikrat zmanjkalo vrvi, saj niso računali, da se bodo spustili tako globoko.

Na Dolenjskem sta do zdaj odkriti le dve jami, globlji od 200 metrov. Doslej je za najgloblje (229 metrov) veljalo Veliko brezno v Šušjaku, odkrito leta 1971.

Območje Poljanske gore sta odkritelja raziskovala dve leti, najbolj intenzivno hrib Židovec, kjer sta raziskala 27 jam. Kot pričajo arheološke najdbe, naj bi bila vzpetina naseljena že v obdobju bakrene dobe. Kot pravita, sta upala, da bi na dnu katerega od treh brezen, ki se odpirajo pod vrhom hriba, našla ostaline iz obdobja naselbine. »A žal so dna na debelo prekrita z nasipom prsti, listja in kamenja,« pravi Borivoj Ladišić, ki je raziskal preko 500 jam, od tega blizu 300 novih.

Po dveh letih sta se preselila na sosednji hrib, Čaganko. Čeprav sprva vhodni del v jamo na 700 metrih nadmorske višine ni obetal globokega nadaljevanja, so jamarji kmalu začutili, da gre za izjemno jamo.

Preberite še ...

Trajnost

Sedaj je pravi čas za razmislek o ugodnem ogrevanju doma

»Od globine 30 do 130 metrov se bohotijo globoke dvorane jezer. Približno na polovici pridemo do zanimive kapniške dvorane, kjer so zatočišče našle različne živalske vrste, največ netopirji. Na ožini malo čez polovico smo skoraj zaključili raziskovanje. Potem pa smo ožino razširili in za njo se je jama šele pokazala v vsej veličini,« pripoveduje Srečko.

Jama se na 130 metrih vzravna in pride v 50 metrov dolg meander, na koncu katerega se spet prevesi v brezno z ogromnimi dvoranami.

Raziskovanje, ki je potekalo od julija, so v tem času zaključili, načrtujejo, da bodo jamo spomladi raziskovali naprej, saj predvidevajo, da bi se lahko spustili še nižje, preko 500 metrov. Zaradi težkega dostopa bo jama večini na ogled le preko posnetkov, jamarji tudi nimajo interesa, da bi jo odprli javnosti. Kot pravi Marko Pršina, bo morda služila jamarskemu usposabljanju.

»Čeprav ima Dolenjska tako visoki kot tudi nizki dinarski kras, globokih brezen, ki bi bila posebnost v slovenskem merilu, ne premore,« ugotavlja Pršina. Dolenjski jamarji, dejavni v sedmih društvih, sicer beležijo visok delež novo raziskanih jam.

»Odkriti kraj, kjer pred tabo še nihče ni bil, je posebno doživetje. Počutiš se kot astronavt, ki pride na nov planet,« na vprašanje, kaj jamarje žene v raziskovanje podzemlja, odgovarja jamar Srečko Vidic.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista