##IMAGE-3312003##

Drevesa, ki jih je na trg v petdesetih letih v sklopu povojne obnove Glavnega trga umestil akademik arhitekt Marjan Mušič, naj bi po mnenju pripravljavca vloge, prerasla vse razumne meje ter prešla v svoje nasprotje, da degradirajo arhitekturno členitev Glavnega trga ter da otežujejo in znižujejo kakovost življenja meščanov. Strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem ne strinjajo, vlogo pa bodo morali zavreči zaradi postopkovne napake.

Zavod za varstvo kulturne dediščine je že leta 2004 opozoril takratnega župana Boštjana Kovačiča na neustrezno stanje dreves na Glavnem trgu. V strokovnem mnenju so tedaj predlagali, da bi štiri koprivovce in lipo pred rotovžem, ki so se izkazali za neprimerno vrsto, saj se pretirano razrastejo in jih je treba vsako leto obrezovati, zamenjali s primernejšo vrsto. Namesto topolov, ki jih je predvidel arhitekt Mušič, predlagajo stebričaste hraste, ki naj bi jih posadili razporejene simetrično glede na rotovž. Tedaj so tudi predlagali, da rdečelistne ringloje pri spomeniku nasproti rotovža zamenja z robinijo, kar je bilo lani že udejanjeno.

Drugače je z drevoredom gabrov na spodnjem koncu Glavnega trga. Zanje so strokovnjaki zavoda predlagali skrajšanje krošnje, saj gre za drevesno vrsto, ki to prenese. Skrajšanje v širino se načeloma izvede do stika s cestiščem na eni strani in do oddaljenosti približno 1 m od fasad na drugi, pri čemer je treba paziti na simetrijo krošenj. V višino pa se jih lahko skrajša do višine napušča enonadstropnih stavb.

Medtem ko res pretirano razraščajoči se koprivovci, ki poleti skoraj povsem zakrijejo rotovž, nikogar pretirano ne motijo, so gabri postali moteči, predvsem odkar se je na Glavni trg vselil hotel Krona.

"Obstaja sicer možnost, da bi gabre še obrezali, a to bi potem kaj lahko izgledalo kot forma viva." Ivo Kuljaj

“Hotelski gostje iz svojih sob skozi okna namesto največjega trga na Kranjskem vidijo le krošnje dreves. Tak gabrov drevored bi bil nekje drugje prav lep, a na Glavni trg ne sodi, saj zastira hiše. Šele jeseni, ko listje odpade, se skozi okna vidi trg,” meni svetovalec župana Ivo Kuljaj, ki je tudi pripravil vlogo za soglasje za posek gabrovega drevoreda. “Mušič si Glavnega trga ni zamislil kot zeleno površino ampak je drevesa vrisal le kot dekorativni element. Obstaja sicer možnost, da bi gabre še obrezali, a to bi potem kaj lahko izgledalo kot forma viva.”

Direktor novomeške območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Danilo Breščak je pojasnil, da se na zavodu s posekom gabrovega drevoreda ne strinjajo:

“Gaber je primerna vrsta, le obdelovati ga je treba – ne le enkrat, ampak redno. Bi bilo pa nujno potrebno pripraviti projekt celostne prenove Glavnega trga in vanj vključiti tudi druge službe in upoštevati mnenje javnosti.”

Konzervatorski svetovalec na zavodu za varstvo kulturne dediščine Mitja Simič, je povedal, da vloge občine po zakonu niti ne morejo vsebinsko zavrniti, ampak jo morajo zaradi postopkovnih nepravilnosti zavreči: “Investitor bi moral za tak poseg dobiti kulturno varstvene pogoje ter zagotoviti, da so v vlogi za soglasje upoštevani. Ker tega v vlogi ni bilo, moramo vlogo po zakonu zavreči.”