Belokranjski steljniki, mlini na Kolpi in medvedi na RTV Slovenija
Pred slabim mesecem smo prebivalci in uslužbenci Krajinskega parka Kolpa sodelovali pri snemanju dokumentarnega filma o slovenskih projektih LEADER. Zanimive informacije o belokranjskih steljnikih, mlinih na Kolpi, medvedih in še čem boste lahko izvedeli v izobraževalno dokumentarni oddaji "Projekt Na deželi: Medved naš vsakdanji in Oživljanje mlinov na Kolpi in belokranjskih steljnikov, dokumentarna serija, 5/8"
Oddaja bo na sporedu v torek, 5. novembra na II. programu RTV Slovenija ob 20:30. Ponovitev pa v nedeljo, 10. novembra ob 14:30 na 1. programu RTV Slovenija.
V Sloveniji živi okoli 400 do 500 rjavih medvedov, največ v kočevskih gozdovih. So eden od zaščitnih znakov območja od Turjaka do Kolpe, katerega možnosti in danosti doslej nismo znali najbolje izkoristiti. Projekt Medved naš vsakdanji, ki ga izvaja Lokalna akcijska skupina Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, odpira vprašanja sobivanja z rjavim medvedom na tem območju, hkrati pa širšo javnost seznanja s predsodki o navadah in življenju rjavega medveda in spodbuja strpno in kritično razpravo o prihodnosti rjavega medveda na Slovenskem. Domačinom ponuja tržno dimenzijo, z medvedom kot njihovo blagovno znamko, ki bi jim prinesla višjo življenjsko raven. Projekt je povezal osnovnošolce, raziskovalce, biologe in domačine, ki se ukvarjajo z rokodelsko obrtjo, fotografijo, turizmom in ekologijo – projekt ima tudi željo umestiti območje od Idrijce do Kolpe kot evropsko prestolnico rjavega medveda.
Tako kot medved na Kočevskem so v Beli krajini steljniki eden od najbolj prepoznavnih elementov belokranjske kulturne krajine. Nastajali so z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta zaradi rastoče potrebe po kmetijskih površinah. Poraščajo jih breza, rdeči bor in v podrasti orlova praprot in lisičjak. S to specifično rastlinsko združbo dopolnjujejo biotsko in krajinsko pestrost Bele krajine. Steljniki danes izginjajo zaradi opuščanja rabe stelje za nastilj in zaradi drugačnega načina kmetovanja ter se intenzivno zaraščajo, nastaja tako imenovani steljniški gozd. S tem pa se spreminja in izginja tudi značilna belokranjska kulturna krajina. V projektu Leader skušajo ta proces zaustaviti. S košnjo steljnikov se namreč dajejo nove spodbude za ekološko kmetovanje, oživlja se ljudsko izročilo, povezano s steljarjenjem, in stara znanja o zdravilni vrednosti rastlinskih vrst, ki so značilne za steljnike.
Belokranjci pa se s sredstvi Leader trudijo ohraniti tudi mline na reki Kolpi, Lahinji in Krupi. Projekt »Z revitalizacijo mlinov do zelene energije« je nastal na pobudo lastnikov mlinov.
Poleg ustvarjalcev oddaje ki jih je vodila Marjan Grčman pa so glavni akterji dokumentarnega filma o steljnikih še: Jože Vučič, Marica Cestarjeva, Tine Plut in Jože Jurkov.
Pri nastajanju filma se je po svojih močeh trudil Krajinski park Kolpa.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
