Nemški forenziki o Black Cube: Posnetki verjetno pristni, a vsi obdelani
Nemški forenziki na posnetkih Anti Corruption 2026 in Maske padajo niso našli znakov umetne inteligence ali ponarejenih glasov. A veliko vprašanj ostaja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nemški forenziki na posnetkih, objavljenih na spletni strani Anti Corruption 2026 in profilu Maske padajo, niso našli znakov, da bi bili ustvarjeni z umetno inteligenco. Po njihovi oceni je bolj verjetno, da gre za pristne posnetke resničnih pogovorov, kot da bi bile izjave umetno ustvarjene ali ponarejene.
Toda poročilo ne daje dokončnega odgovora. Forenziki namreč niso dobili izvirnih posnetkov neposredno iz kamer ali snemalnih naprav. Pregledali so že obdelane datoteke, iz katerih ni bilo več mogoče ugotoviti, kdo, kdaj in s katero napravo je snemal.
Vlada je dokument objavila po več novinarskih zaprosilih. Policija je zahtevo prosilca za dostop do dokumenta sprva zavrnila, vlada pa je v četrtek, 9. julija, odločila, da se poročilo razkrije.
Kaj je glavni sklep forenzikov
Nemški strokovnjaki so preverjali dve možnosti. Prva je bila, da so posnetki pristni. Druga, da so bili v celoti ali deloma umetno ustvarjeni oziroma vsebinsko spremenjeni.
Njihov sklep je, da rezultati analize bolj podpirajo prvo možnost. Na posnetkih niso odkrili značilnosti, ki bi kazale na uporabo umetne inteligence. Prav tako niso zaznali, da bi nekdo umetno ustvaril glasove, spreminjal izgovorjene besede ali ponaredil slikovno vsebino.
Forenziki so zapisali, da je pristnost posnetkov »zmerno bolj verjetna«. To ne pomeni, da so njihovo pristnost dokončno potrdili. Poročilo uporablja lestvico od –5 do +5, z nevtralno stopnjo 0. Posnetki so dobili oceno +2, kar pomeni, da je pristnost »zmerno bolj verjetna«.
Analiza ni pokazala, da bi bili posnetki lažni, vendar njihova kakovost ni omogočala popolne gotovosti.
Pregledali so 27 datotek
Poročilo je 13. maja pripravil Forenzični inštitut nemškega Zveznega kriminalističnega urada BKA. Slovenska policija je želela izvedeti, ali so posnetki pristni, kdaj so nastali, ali so bili spremenjeni in s katero programsko opremo so jih obdelali.
Nemški strokovnjaki so pregledali devet videodatotek iz zbirke Anti-corruption2026.com in še 18 datotek iz zbirke Facebook maskepadajo.
Pozneje so prek Europolovega strežnika prejeli še 18 zvočnih datotek, vendar ni šlo za novo gradivo. To so bile kopije datotek, ki so jih že imeli.
Vsi posnetki so bili pred objavo obdelani
Forenziki so ugotovili, da nobena pregledana datoteka ni bila izvirna datoteka snemalne naprave.
Vsi posnetki so bili pred objavo obdelani. Nekateri glasovi so bili popačeni, več videoposnetkov pa je bilo združenih v eno datoteko. Posnetki so vsebovali različne kadre, izreze in podnapise.
To je pomembno, vendar samo po sebi še ne pomeni, da so bili pogovori ponarejeni. Posnetek je lahko tehnično obdelan zato, ker je nekdo skrajšal pogovor, povezal več delov, dodal podnapise ali zakril glas sogovornika.
Nemški laboratorij tovrstno obdelavo ločuje od ponarejanja vsebine. Ugotovil je, da so bile datoteke montirane in pripravljene za objavo, ni pa našel tehničnih sledi, da bi nekdo umetno ustvaril ali spreminjal izgovorjene besede.
Časa in kraja snemanja niso mogli določiti
Ker forenziki niso imeli izvirnih posnetkov, iz datotek niso mogli razbrati več ključnih podatkov.
Ni bilo mogoče ugotoviti:
- kdaj so posnetki nastali,
- kje so bili narejeni,
- s katero napravo so snemali,
- kdo je posnetke posnel,
- kdo jih je obdelal,
- s katerim programom so jih montirali.
Manjkali so namreč metapodatki, ki se običajno shranijo ob nastanku fotografije, zvočnega ali videoposnetka.
Forenziki so čas snemanja poskušali ugotoviti tudi s pomočjo zvoka električnega omrežja, ki se lahko neopazno posname v ozadju. Takšen signal je mogoče primerjati z nihanjem omrežne frekvence ob določenem času. V pregledanih posnetkih je bil signal prekratek ali pa ga ni bilo, zato metoda ni dala uporabnega rezultata.
Pri datotekah iz zbirke Maske padajo so lahko ugotovili le, da so bile verjetno naložene na Facebook oziroma prenesene z njega. Kdo jih je naložil ali prenesel, ni bilo mogoče ugotoviti.
Ali so bili pogovori iztrgani iz konteksta?
Poročilo ne odgovarja na vprašanje, ali so bili objavljeni deli pogovorov izbrani tako, da so spremenili njihov pomen.
Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je po objavi trdila, da so bili njeni pogovori selektivno izrezani in predstavljeni brez konteksta. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je dejala, da so bili deli daljšega pogovora »iztrgani iz konteksta in manipulativno premontirani«.
Nemški forenziki teh navedb niso niti potrdili niti ovrgli. Pregledali so le objavljene datoteke. Da bi lahko presodili, ali izseki spreminjajo pomen povedanega, bi morali imeti tudi celotne, neprekinjene izvirne posnetke in jih primerjati z objavljenimi deli.
Forenziki tako niso našli dokazov, da bi bile posamezne besede ali glasovi umetno ustvarjeni oziroma tehnično ponarejeni. Ne morejo pa povedati, koliko pogovora je bilo izpuščenega in ali bi manjkajoči deli spremenili razumevanje objavljenih izjav.
Pristen posnetek še ne pomeni resnične trditve
Forenzično poročilo prav tako ne preverja, ali je vse, kar ljudje na posnetkih govorijo, tudi res.
Pristen posnetek dokazuje le, da je določena oseba najverjetneje nekaj izgovorila. Ne dokazuje, da njene navedbe o drugih ljudeh, političnih povezavah, državnih podjetjih ali domnevni korupciji držijo.
Laboratorij tudi ni preverjal podnapisov, razlag in očitkov, ki so jih anonimni avtorji dodali na spletno stran. Tehnična analiza posnetkov zato ni potrditev celotne zgodbe, kot jo predstavlja Anti Corruption 2026.
Kdo je stal za snemanjem, ostaja neznano
Posnetki so se začeli pojavljati tik pred parlamentarnimi volitvami 22. marca. Na njih so bili med drugim Dominika Švarc Pipan, Nina Zidar Klemenčič, lobist Rok Hodej, nekdanji prvi mož Gen energije Dejan Paravan in nekdanji vodilni v hrvaški podružnici Gen-I Tomislav Vukmanović.
Policija je zaradi suma več kaznivih dejanj ustanovila posebno delovno skupino. Preverjati je začela izvor posnetkov, način njihovega nastanka, ljudi, ki so sodelovali pri snemanju, ter morebitni namen objave.
Primer je v javnosti postal znan kot afera Black Cube zaradi očitkov o možni vpletenosti izraelske zasebne obveščevalne družbe.
Nemško forenzično poročilo Black Cube ne omenja in ne ugotavlja, kdo je operacijo naročil ali izvedel.
Golob: Poročilo potrjuje navedbe prejšnje vlade, Han ga še ni videl
Na objavo dokumenta se je odzval tudi nekdanji predsednik vlade Robert Golob. »Prepričan sem, da se vsak lahko iz forenzičnega poročila prepriča, da tisto, kar je Svet za nacionalno varnost komuniciral že v času naše vlade, v celoti drži,« je dejal.
Poročilo sicer ugotavlja, da je pristnost posnetkov zmerno verjetnejša in da ni bilo mogoče zaznati znakov uporabe umetne inteligence. Ne ugotavlja pa, kdo je posnetke naročil, kdo jih je objavil in ali je bil njihov namen vplivati na volitve.
Matjaž Han je poudaril, da poročila še ni prebral. »Nemške forenzične analize nisem videl. Kot državljan in politik pa želim, da vse zadeve pridejo na plan in si ljudje lahko ustvarijo svojo sliko,« je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
