Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Prvi predlog končno postavlja v ospredje navadnega človeka, ko zboli, drugi pošteno vrednoti in ščiti tiste, ki zanj skrbijo," so zapisali v stranki Resnica. Napovedujejo, da bosta zakona vzpostavila red, brezpogojno varovala človekovo dostojanstvo in rešila javni zdravstveni ter socialnovarstveni sistem pred kolapsom.

· Slovenija

Angeli v pro bono ambulanti za nevidne

Med ključnimi rešitvami so našteli strožje najdaljše dopustne čakalne dobe glede na stopnjo nujnosti. Za stopnjo nujno bi ohranili zdajšnjih 24 ur, medtem ko bi čakalno dobo za stopnjo zelo hitro z zdajšnjih 30 skrajšali na 15 dni, za stopnjo hitro z 90 na 60 dni in za stopnjo redno s 180 na 120 dni. "Če vam država pravočasno ne zagotovi termina, vam bo sistem samodejno poiskal tri najhitrejše izvajalce," napovedujejo. Ob tem bi namesto zastopnikov pacientovih pravic uvedli "močno profesionalno podporo, ki bo ljudem dejansko pomagala". 

Vidna članica stranke Resni.ca Sabina Senčar je na tiskovni konferenci pojasnila, da "ljudje namreč ne plačujemo obveznega zdravstvenega zavarovanja zato, da nas uvrstijo v to ali ono čakalno vrsto, ljudje plačujemo zavarovanje zato, da pridemo do zdravljenja in nege takrat, ko to potrebujemo." 

Nadzor nad opremo v javnih zavodih

Zdravstveni bon bi prejeli vsi, ki jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 30 dneh ali v 25 kilometrih od doma ne najde zdravnika. Bon bi nato lahko unovčili pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku, ki bi s tem prevzel polno vlogo osebnega zdravnika, predpisoval bi tudi recepte in vodil bolniške staleže. 

Sabina Senčar, ki je sicer ginekologinja, poudarja, da bi morali pacienti najprej dobiti zdravnika v javnem zdravstvu, zasebni zdravniki pa bi prišli v poštev šele, ko pacient ne dobi obravnave v javnih ustanovah. "Moramo ponuditi drugo možnost, da bo pacient do tega prišel, to mu ponudi država in ne govorimo o tem, da ponudi najprej pri zasebniku. Mi hočemo imeti močno javno zdravstvo."

Bolezen na dopustu

Kako ravnati, če zbolite na Hrvaškem – in kje so pasti

S predlogoma bi uvedli tudi strog nadzor nad javno opremo. "Kapacitete, oprema in delovni čas morajo biti popolnoma ločeni. Konec je brezplačne rabe aparatov v javnih bolnišnicah za zasebne zaslužke, uporaba javne opreme se bo strogo nadzirala in obračunala po polni lastni ceni," so zapisali v stranki. Ob tem napovedujejo, da samoplačniške storitve ne bodo več vstopnica za privilegije v javnem sistemu. 

Odškodninski sklad za paciente

Napovedujejo novo obliko dopolnilnega dela za zdravstvene delavce s "poštenim in stimulativnim plačilom", a bi to delo lahko opravljali izključno znotraj javne mreže. Uvedli bi seštevanje vseh ur dela in dežurstev zdravstvenih delavcev. Delo preko 48 ur tedensko do največ 72 ur bi bilo možno izključno ob prostovoljni in pisni privolitvi posameznika, to pa bi lahko kadar koli umaknil brez posledic. 

22-letnik v stiski

Mladeniču v psihični stiski ponudili le termin za poporodno depresijo

Praznične odmene

Več sto zdravstvenih delavcev v tožbo javnih zavodov zaradi prazničnih ur

S predlogoma bi ustanovili tudi namenski odškodninski sklad za paciente, ki pri zdravljenju utrpijo škodo nad običajnimi tveganji. Po njihovih navedbah bi tako pacienti hitro in pravično prejeli odškodnino po jasnem točkovniku v preprostem upravnem postopku, brez dokazovanja osebne krivde zdravnika.