Zakaj Amerikanac v Sloveniji ne bi uspel obnoviti svoje hiše za 5000 evrov
Amerikanac ob pomoči sosedov bliskovito napreduje z obnovo svoje hiše za 5000 evrov. Ustalil se je nedaleč od slovenske meje v hrvaškem Zagorju. Bi mu takšen projekt uspel tudi v Sloveniji?

Tiktokerju Justusu Reidu so na pomoč od blizu in daleč priskočili sosedje in oboževalci, nekateri so mu očistili okolico hiše, gradbeni mojstri pa so mu zgradili novo ostrešje, trenutno pa gradijo greznico za prizidek s kopalnico.
Zataknilo bi se že pri sosedski pomoči
Če bi vplivnež takšen projekt dokumentiral v Sloveniji, bi ga hitro obiskal finančni urad, ki bi od njega za precej oseb na videoposnetku lahko zahteval kopijo podjemne pogodbe. Slovenska zakonodaja sosedsko pomoč dopušča dokler je brez plačila, a v le omejenem naboru del. Hrvaška zakonodaja pa preganja predvsem delo na črno, ki se opravi za plačilo in ni prijavljeno.
Med izjemami naša zakonodaja našteva nujna, kratkotrajna in sezonska dela, a inšpektorja takšne razlage ob rekonstrukciji nepremičnine verjetno ne bi prepričale. Vsa gradbena in strojniška dela morajo namreč izvesti pooblaščeni mojstri, sosedska pomoč je pri zidanju in izdelavi ostrešij prepovedana.
Za posameznika, ki opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, zakon predvideva globo med 1000 in 7000 evri.
Greznice bo konec leta treba nadomestiti z malo čistilno napravo
Klasična greznica iz dveh betonskih cevi, kot jo Amerikancu gradijo sosedje, je v Sloveniji pri novogradnjah prepovedana že vrsto let. Konec leta pa se izteče rok tudi že vgrajenim greznicam; kdor jo ima, bo moral vgraditi malo biološko čistilno napravo. Njihove cene se gibljejo med 1500 in 3500 evri, kar je precej več od dveh betonskih cevi, ki skupaj staneta približno 160 evrov. Če temu prištejemo še nekaj vreč cementa in cevi, je Amerikanca klasična greznica stala nekaj več kot 200 evrov.

Bolj zapleteni postopki z gradbenimi dovoljenji
Reid v svojih posnetkih ne omenja gradbenega dovoljenja, a glede na to, da je obnova hiše temeljito dokumentirana, lahko domnevamo, da je stran od kamere poskrbel, da je tudi legalna. Hrvaška pravila glede gradbenih dovoljenj so nekoliko drugačna od slovenskih, saj kategorije dovoljenj niso ločene glede na to, kako zahteven objekt se gradi. Za temeljite posege in novogradnje je predvideno gradbeno dovoljenje, za manjše pa akt za gradnjo, ki zadostuje za prizidke in ga mora podpisati le pooblaščena oseba in ne nujno arhitekt.

Za dvig ostrešja in prizidek bi moral Amerikanac v Sloveniji vložiti zahtevo za manj zahteven objekt, ki bi jo moral podpisati arhitekt. Po oceni ministrstva za naravne vire in prostor se na takšno gradbeno dovoljenje čaka v povprečju 130 dni. Na Hrvaškem je zakonski rok za izdajo akta za gradnjo določen pri 21 delovnih dneh, a se tudi tam nanj čaka do 60 dni in več.
Bi ga ljudje tako toplo sprejeli?
Reid je našel hišo za 5000 evrov. Hrvaška se namreč sooča s problemom demografskega upada, kar v praksi pomeni, da se ljudje selijo iz manjših krajev, zato nepremičninam pada vrednost. V Sloveniji tega problema ni, tudi na vzhodu države bi moral za podoben objekt odšteti vsaj 30.000 evrov in več.
Vprašanje pa je tudi, ali bi ga lokalna skupnost v državi, kjer vasi ne izumirajo, tako toplo in hitro sprejela. V določenih revnejših delih Hrvaške, kot so Lika, Slavonija in Zagorje, se je kultura sprejemanja tujcev že razvila, kar je Reidova izkušnja še dodatno potrdila.
A z gotovostjo lahko rečemo, da bi tudi pri nas lokalno gasilsko društvo Amerikancu posodilo električni agregat, ko bi izvedel, da je brez tekoče vode, pa bi mu sosedov kmet prav tako odstopil cisterno.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
