Profimedia

Nemški avtomobilski klub ADAC opozarja, da lahko običajne vtičnice nazivni tok 16 amperov prenašajo le krajši čas. Ko pa se električni avto polni več ur, so kabli nenehno obremenjeni. Zaradi staranja stikov, neustrezne napeljave ali slabih priključkov se lahko poveča električni upor in s tem izgube, še huje pa je, ker lahko to vodi do pregrevanja in celo požara. Da bi zmanjšali tveganje, je priporočljivo omejiti polnilni tok na največ 10 amperov.

Namenska polnilna postaja veliko boljša rešitev

Ker gospodinjska vtičnica omogoča polnjenje z močjo le približno 2,3 kilovata, je postopek polnjenja izjemno počasen. Za baterijo z zmogljivostjo 50 kilovatnih ur boste tako potrebovali več kot 20 ur.

Namenska stenska polnilna postaja ali tako imenovani wallbox z močjo 11 kilovatov lahko isto nalogo opravi v manj kot petih urah. Pri polnjenju prek vtičnice pa se izgubi med 10 in 30 odstotkov energije, kar se pozna tudi na računu za elektriko. Poleg tega so energijske izgube pri polnjenju bistveno manjše kot pri običajni vtičnici.

Na spletni strani AMZS pa so zapisali, da so stenske polnilnice na domače omrežje povezane z močnejšimi napajalnimi kabli, ki skoraj povsem izničijo izgube v napeljavi: »Ostanejo izgube pri pretvarjanju izmeničnega toka v enosmernega. V povprečju izgube pri polnjenju na trifazni stenski polnilnici znašajo od 5 do 10 odstotkov. Z drugimi besedami, če smo vozilo napolnili za 10 kilovatnih ur, smo dejansko porabili 11 kilovatnih ur energije.« 

Stenski polnilniki ne nudijo le večje varnosti z zaščitnimi mehanizmi in pametnim polnjenjem, ki zaznava preobremenitev omrežja in sproti prilagaja moč polnjenja, temveč tudi občutno olajšajo vsakodnevno polnjenje.

Sašo Švigelj

Dober odstotek voznega parka

V Sloveniji naj bi imeli po podatkih Electromaps 868 polnilnih postaj, drugi podatki pa navajajo vsega 131 javnih polnilnic. Razlika najverjetneje izhaja iz dejstva, da Electromaps upošteva javne in nekatere zasebne postaje, tako hitre kot počasne, Tesline superhitre polnilnice in postaje, ki jih upravljajo različni ponudniki. Številka 131 pa tako pomeni res le javne polnilnice.

Te morajo zadostovati za okoli 17.000 električnih avtomobilov pri nas, kar pomeni, da taka vozila predstavljajo malo več kot odstotek celotnega slovenskega voznega parka, ki šteje več kot 1,3 milijona avtomobilov.

Če kupci vedno manj sprejemajo električna vozila, pa se vse bolj navdušujejo nad hibridnimi, med katera spadajo seveda tako imenovani priključni hibridi, ki omogočajo tudi polnjenje baterije prek polnilnice ali domače vtičnice.  

Lani so povsem električni avtomobili predstavljali tri odstotke vseh novih registracij osebnih avtomobilov v Sloveniji, kar je za skoraj 30 odstotkov manj kot leta 2023, prodaja hibridov in priključnih hibridov pa se povečuje, v 2024 na primer za 16 odstotkov.

Pexels