Profimedia

Svetovni dan Zemlje poudarja tudi spodbujanje globalnega prehoda na obnovljive vire energije, s ciljem potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030.

Delež električne energije, ki jo pridobivamo iz obnovljivih virov, se povečuje, zmanjšujeta pa se tako količina kot delež emisij CO₂ iz oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Slednji je v 2022 obsegal 27 dostotkov vseh v tem letu nastalih emisij CO₂ ali za 14 odstotnih točk manj kot v 2013.

Čedalje več elektrike pridobljene iz sončne in vetrne energije

Skoraj polovico potreb po energiji v Sloveniji pokrijemo z uvozom, v letu 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 odstotkov) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (nekaj manj kot 21 odstotkov).

Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotki prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov (OVE).

V Sloveniji smo leta 2023 največ električne energije proizvedli v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah (po 35 odstotkov), medtem ko smo je v termoelektrarnah pridobili 23 odstotkov, v sončnih in vetrnih skupaj pa nekaj manj kot 7 odstotkov. Delež tako pridobljene električne energije se v zadnjih letih povečuje; še leta 2014 je znašal le nekaj več kot 1 odstotek.

Vse več emisij CO₂ povzroča transport
K izpustom toplogrednih plinov v veliki meri prispeva prav proizvodnja električne in toplotne energije ter pare iz fosilnih goriv. V letu 2022 je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nastalo 3,5 milijona ton ali 27 odstotkov emisij CO₂. Ta delež se je sicer v 10-letnem obdobju zmanjšal, leta 2013 je namreč v tem področju dejavnosti nastalo 5,8 milijona ton ali 41 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij CO₂.

Nasprotno se povečujeta količina in delež emisij CO₂, ki izvirata iz cestnega, ladijskega in zračnega transporta. Leta 2013 je tako v transportu skupno nastalo 4,3 milijona ton emisij CO₂ ali 30 odstotkov vseh, v 2022 pa 5,4 milijona ton ali 43 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij CO₂.

Skupna količina emisij CO₂ sicer upada od leta 2017; v zadnjem opazovanem letu (2022) je znašala 12,7 milijona ton ali 3 odstotke manj kot v letu prej oz. za 10 odstotkov manj kot v 2013.

Vrednost zbranih okoljskih davkov se povečuje

Z okoljskimi davki je leta 2023 država zbrala skupno skoraj 1,8 milijarde evrov ali za 7 odstotkov več kot leto prej. Največji delež teh, 81 odstotkov ali 1,5 milijarde, je bil zbran z davki na energijo, kamor se uvrščajo zlasti trošarine na energente ter drugi davki na onesnaževanje z emisijami CO₂. Sledili so davki na promet z 12-odstotnim deležem oz. 0,2 milijarde evrov ter davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov s 3 odstotki oz. 0,1 milijarde evrov.

Skoraj pol milijarde evrov investicij v varstvo okolja

Leta 2023 je bilo za investicije v varstvo okolja namenjenih 474 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot leta 2014. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se v tem obdobju zvišali za 105 odstotkov in so znašali nekaj več kot milijardo evrov.