Botoks v hotelih in salonih: »Kazni so nižje kot za prehitro vožnjo«
Lepotni popravki danes niso več tabu. Postala je rutina. A ko se estetski posegi obravnavajo prelahkotno, je lahko višja cena zdravje – ali celo življenje.
Estetski posegi danes niso več obrobna tema in tudi daleč od tabu teme. Postali so del vsakdanje razprave o telesu, videzu in samopodobi - nekaj, kar mnogi dojemajo kot povsem običajno. Prav zato se vedno bolj oži meja med tem, kar je videti kot kozmetični poseg, in tem, kar v resnici sodi v medicino.
V zadnjih tednih so javnost pretresli primeri smrti po estetskih posegih v tujini, med njimi tudi smrt 44-letne Slovenke po liposukciji v Turčiji. Čeprav gre za redke, a tragične izide, takšni primeri razkrivajo širši problem. Estetski posegi se v javnosti vse bolj pogosto obravnavajo prelahkotno.
Kaj gre lahko narobe, zakaj se to zgodi in kako se lahko posameznik zaščiti, nam je pojasnil lepotni kirurg doktor Andrej Testen.
Tukaj ni prostora za improvizacijo
»Med medicino spada vsak poseg, ki lahko privede do zapletov in mora biti opravljen v skladu z zdravniško stroko,« pojasnjuje Testen. »Botoks, na primer sploh ne bi smel biti v prosti prodaji. Gre za zdravilo, ne za kozmetični pripravek.« Ko se posege dojema kot del rutinske nege, se po njegovem mnenju izgubi zavedanje, da gre za poseg v človeško telo, kjer pa ni prostora za improvizacijo.
"Ključna nista le rezultat in cena, temveč tudi znanje anatomije in sposobnost ukrepanja v primeru zapletov. Vsakdo, ki ta poklic opravlja resno, se mora držati osnovnega pravila medicine – ne škoduj,« poudarja. »Če so želje nerealne, jih skušam pacientu na obziren način tudi razložiti in poseg odsvetovati.«
Zapleti lahko vodijo celo do slepote
»V praksi vidimo zelo širok spekter težav, od vnetij in brazgotin do resnih zapletov, kot so nekroze tkiva ali okvare vida, zapleti vodijo celo do slepote,« opozarja Testen. Posebej problematično je, ko se zapleti pojavijo po posegih, opravljenih zunaj nadzorovanega zdravstvenega sistema, kjer nadaljnja oskrba pogosto ni zagotovljena.
»Vidimo širok spekter zapletov pri kirurških posegih so to lahko vnetja oziroma gnojenje ran, brazgotine na strokovno vprašljivih mestih, ali pa uporaba tehnik , ki se jih več ne uporablja, bolj pogosto pa zaplete, ki so možni po vseh kirurških postopkih in bi jih rešili tudi kirurgi, ki so opravili prvotni poseg, a stranka več ni v državi kjer je bil poseg izveden.«
Po besedah Testena pri estetskih posegih ni ključno le, da nekdo zna poseg izvesti, temveč tudi, da zna prepoznati in obvladovati zaplete. »Izobraževanje se nikoli ne konča. Nikoli se ne bi lotil postopka, ki ga ne bi obvladal ali za katerega ne bi znal reševati morebitnih zapletov,« pravi.
Podobno izpostavlja tudi plastični kirurg Ernest Novak, ki opozarja, da zapleti pogosto niso posledica smole, temveč neustreznih pogojev in izvajalcev. »Vedno več pacientov prihaja po pomoč zaradi zapletov po posegih, opravljenih na črnem trgu. Gre za resen zdravstveni problem, ki se ga še vedno obravnava prelahkotno.«
Zakaj ljudje kljub opozorilom tvegajo
Pomembno vlogo igra način, kako so estetski posegi predstavljeni v javnosti. Trende danes v veliki meri diktirajo družbena omrežja, a kot poudarja Testen, se jim skuša kot zdravnik zavestno izogniti. »Klasična lepota je večna. Tehnike se spreminjajo, a osnovna estetska merila ostajajo,« pravi.
“Velika večina jemlje te posege kot nekaj lahkotnega. Obstaja tudi cela poplava tik tok posnetkov kjer se polnila aplicira kar tako, stoje, malo med petjem, vsi se smehljajo, kot da se jim dogaja res nekaj najlepšega v življenju, se pravi popolna igra. Vse postaja igra všečkov in ogledov," navaja Testen. »A strokovnost ni nekaj, kar bi se dobro prodajalo – zapleti pa pridejo prepozno.«
Posebno tveganje predstavljajo posegi, ki se izvajajo v prostorih, ki niso namenjeni zdravstveni dejavnosti. »Hoteli in lepotni saloni niso prostori za medicinske posege,« poudarja. »Vprašljiva je sterilnost, osvetlitev, prezračevanje, predvsem pa možnost takojšnjega ukrepanja ob zapletih. V medicini ni vse v tem, da poseg izvedeš, temveč da znaš in zmoreš ukrepati, če pride do zapleta.«
»Kazni so nižje kot za prehitro vožnjo.«
Problem ni zakonodaja niti nadzor. Morda sankcije. »Nazadnje, ko so inšpektorji stopili na prste izvajalcem v nekem salonu, sem zaznal, da so napisali kazen za nekaj čez 1.000 evrov. Glede na to, za kakšne postopke je šlo in kakšni bi lahko bili zapleti ter da je bilo prisotno delo na črno, v neprimernih prostorih s strani izvajalcev brez ustrezne edukacije ter ne izdajanje računa za storitve, morda nekoliko nizka denarna kazen, verjetno pa izdana v skladu z zakonodajo,« pravi Testen. »Ampak dobiš skoraj višjo kazen in še točke za prehitro vožnjo...,«
Prav tako inšpektorji ne morejo biti povsod in vseprisotni. “Velikokrat sploh ni problem nadzor. Vse omenjene službe se trudijo po najboljših močeh, ampak v poplavi “strokovnjakov” in salonov, nekateri so tudi virtualni (v hotelih) in v roku parih ur zginejo, je nerealno pričakovati, da bi lahko imeli popolni nadzor. Počasi se bodo stvari premaknile na boljše, vsaka sprememba traja.”
Strokovnjaki svetujejo, da se posamezniki pred posegom vedno pozanimajo, kdo ga izvaja, v kakšnih prostorih, ali ima ustrezno licenco in kakšna je oskrba v primeru zapletov. Pomembno je tudi, da izvajalec zna postaviti mejo in poseg zavrniti, kadar oceni, da tveganje presega korist.
