Ko filtri niso več le igra: Zakaj se mladi odločajo za estetske posege
Za estetske posege se odločajo vse mlajši, za kar so zaslužna predvsem družbena omrežja. A treba se je zavedati zakonskih, zdravstvenih ter celo moralnih omejitev.
Še nedolgo tega so estetski operativni in neoperativni posegi veljali za domeno ljudi srednjih let, ki so želeli predvsem zmanjšati znake staranja in svojemu obrazu povrniti svežino. A v zadnjih letih se za takšne posege odloča vse več mladih, najdemo jih celo med najstniki. Ti trendi niso izključna posledica individualnih želja; številne analize kažejo, da so mladi izpostavljeni nenehnim vizualnim pritiskom na družbenih omrežjih, ki ustvarjajo visoke standarde lepote.
Ob tem se mladi ne zavedajo, da so ti standardi praktično nedosegljivi, saj gre za digitalno urejene fotografije. Ta pojav, povezan z nenehnim primerjanjem, je v zadnjih letih znan tudi pod imenom 'selfie dismorfija'. S takšnim postopanjem se želijo mladi približati 'filtrirani' verziji sebe, si izboljšati samozavest in pogosto tudi nezavedno zadovoljiti standarde, ki jih postavlja digitalna kultura.
Med tretmaje in posege, za katere tudi med mladimi vlada vse več zanimanja, so predvsem minimalno invazivni tretmaji, med katere sodi uporaba botoksa, dermalnih polnil in kemičnih pilingov, prav tako pa strokovnjaki poročajo, da beležijo povečano zanimanje za kirurške posege, med katere sodijo operacija nosu, povečava prsi, fantje se vse pogosteje odločajo tudi za presaditev las.
Da se vse pogosteje srečuje z nerealnimi pričakovanji mladih, je za portal Njena.si potrdil tudi Ernest Novak, specialist kirurg z več kot 25-letnimi izkušnjami na področju plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije. Kot pove, na take primere naleti že praktično vsak dan. "Gre tako za blago izražene kot za izjemno izkrivljene poglede na zmožnosti sodobne estetske medicine ter na svoje telo, obraz in spremembe, ki je želimo doseči. Z blagimi se srečujem vsakodnevno in jih je ob dobri razlagi možno hitro rešiti. Z nerealnimi pričakovanji pa se srečujem približno enkrat mesečno, kadar vidim, da je pacient povsem drugače informiran, ima drugačno predstavo o svojem telesu in o zmožnostih estetske medicine. Takrat je stvar bistveno bolj zapletena, saj je nekaterim enostavno težko sprejeti določene stvari in razlage, najverjetneje pa tudi samega sebe," pojasni.
Zakonski vidik in zaščita mladih v Sloveniji
Estetski posegi vključujejo širok razpon praks, od minimalno invazivnih dermatoloških tretmajev do kirurških posegov, a prav zato je pomembna pravna ureditev, zlasti ko gre za mladoletne. Zakon o pacientovih pravicah v Republiki Sloveniji sicer ne naslavlja izključno estetskih posegov, temveč kakršnekoli posege mladih. Otrok do dopolnjenega petnajstega leta starosti se tako šteje nezmožnega za privolitev, razen če zdravnik oceni, da je glede na zrelost tega sposoben, a kljub temu zdravnik upošteva tudi mnenje staršev in skrbnikov.
Mladi med 15. in 18. letom pa se po omenjenem zakonu štejejo sposobni za samostojno privolitev v poseg, a lahko zdravnik oceni nasprotno glede na zrelost in se običajno spet posvetuje s starši oziroma skrbniki. Pri operativnem ali drugem medicinskem posegu, ki je povezan z večjim tveganjem ali možnimi posledicami, se zahteva celo privolitev obeh staršev. Isti zakon sicer narekuje, da se otrok kot otrok smatra do dopolnjenega osemnajstega leta starosti, razen če je že prej pridobil popolno poslovno sposobnost.
Pomemben je še Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja pogoje izvajanja zdravstvenih storitev; torej kdo in pod kakšnimi pogoji sme medicinske posege izvajati. Če je estetski poseg medicinskega značaja, se za izvajalce takih posegov uporabljajo pogoji tega zakona.
Poleg tega lahko botulin toksin, znan pod imenom botoks, v Sloveniji kot zdravilo uporabi le zdravnik z licenco Zdravniške zbornice Slovenije. To pomeni, da so injekcijske metode dodatno regulirane in vezane na strokovno soglasje ter odgovornost. Pogoji vključujejo, da mora biti storitev opravljena v zdravstveni ustanovi ali po zakonu določenem registriranem okolju s strani usposobljenega strokovnega osebja.
Pri mladoletnih osebah, ki še niso dopolnile 18 let, so takšni posegi prav tako možni le s privolitvijo staršev oziroma zakonitih skrbnikov, ob tem pa je potrebna tudi ocena medicinskega specialista, ki potrdi, da obstajajo utemeljeni razlogi za poseg. Tudi če zakon ne določa natančno določenih minimalnih starosti za vsak poseg, kot so botoks ali dermalni filtri, strokovna praksa v Sloveniji in večini klinik nasploh temelji na načelu, da morajo biti mladi psihološko in fiziološko pripravljeni za postopek, in da je odločitev sprejeta premišljeno pod nadzorom zdravnika in staršev.
Od ust do ust krožijo številne govorice
Skoraj vsak pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki trdi, da mu je estetski poseg kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato smo kar pri njih preverili, kdaj in ali sploh je posameznik do tega zares upravičen. Tam so nam pojasnili, da utemeljenost zdravstvene storitve kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja primarno ugotavlja osebni ali napotni zdravnik. Ob tem so poudarili, da sem nikoli ne sodijo storitve estetskih posegov, razen če je poseg del zdravljenja po bolezni ali poškodbi ali če je glede na izvid ustreznega specialista potreben zaradi odprave funkcionalne prizadetosti organa, na katerem se poseg opravlja ali posledične funkcionalne prizadetosti drugega organa. Morebitni estetski učinek je pri takšnem posegu torej zgolj stranski rezultat.
"Storitve estetskih operacij v primeru, da je njihov učinek izključno v lepotni korekciji, v nobenem primeru niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih zato ni dopustno opravljati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja," so še jasno odgovorili pri ZZZS.
Dodatno so postregli še s seznamom vseh posegov, ki niso upravičeni do financiranja zavoda, med katere med drugim sodijo ginekomastija in odstranjevanje brazgotin, ki predstavljajo zgolj estetsko motnjo, ter operacija štrlečih ušes; ne glede na starost zavarovane osebe.
Kljub temu pa v določenih primerih veljajo izjeme. Povečanje ali zmanjšanje dojk oziroma popravljanje njihove asimetrije lahko krije ZZZS v primeru, da gre za prsni vsadek za dojko po mastektomiji. Ta poseg ne šteje za estetsko operacijo, ampak je del rehabilitacije po maligni bolezni. Pacientka je upravičena tudi do zmanjšanja dojk zaradi izkazane spremembe hrbtenice na podlagi izvida pristojnega specialista, ki je zaradi zelo povečanih dojk ugotovil funkcionalno prizadetost zlasti vratnega in prsnega predela hrbtenice.
Med izjeme sodijo še odstranjevanje benignih kožnih sprememb, če je bilo na podlagi specialističnega pregleda, kot je dermatoskopija, ugotovljeno, da obstaja sum ali nevarnost maligne preobrazbe.
Etični vidiki in izzivi
Poleg pravnih omejitev obstajajo tudi etični premisleki. Psihologi pogosto opozarjajo, da lahko nezreli odločilni proces, izpostavljen pritiskom vrstnikov ali spletnim idealom, vodi do posegov, ki niso v najboljšem interesu posameznika. Mladi, ki so še v fazi oblikovanja identitete, lahko stavijo vse na rezultate posegov, pri čemer pozabljajo, da estetska izboljšava ne rešuje globljih vprašanj samopodobe. To je poudarjeno tudi v strokovnih prispevkih, ki opozarjajo na potrebo po celostnem svetovanju in psihološkem pristopu k odločitvi o estetskih posegih.
Zakaj posegi sploh pritegnejo mlade
Motivacije za lepotne posege pri mladih so raznolike in pogosto prepletajo psihološke, socialne ter kulturne dejavnike. Eden ključnih je vpliv družbenih omrežij, kjer so videoposnetki 'glow-up' transformacij, 'pred in po' posnetki ter video dnevniki okrevanja postali del normalizacije estetskih posegov kot elementa dela na sebi ali celo rutinskega življenjskega sloga. Poleg tega več mladih odraslih danes preživi velik del dneva pred kamero, zaradi česar se bolj zaveda svoje podobe v različnih kotih in svetlobah.
Za naš portal je o tem spregovorila tudi bralka, ki se je za botoks prvič odločila, ko je dopolnila 30 let, zdaj pa se ga redno poslužuje že več let. Kot je pojasnila, se zanj ni odločila zaradi omenjene življenjske prelomnice, temveč ker je prišla z daljšega potovanja, kjer je bila izpostavljena soncu in stalnemu mrščenju obraza, po čemer je opazila, da je guba med njenimi obrvmi, s katero sta si bili že nekaj časa sovražnici, postala bistveno globlja. "Posledično sem izgledala konstantno jezna, celo do te mere, da so me ljudje spraševali, zakaj sem videti tako zaskrbljena. Tako sem se ob svojem 30. rojstnem dnevu odločila, da se »počastim« z botoksom prav na tem predelu obraza. In kmalu ugotovila, da se od dolgoletne sovražnice počasi, a zelo učinkovito, poslavljam. Zdaj botoks uporablja že 7 let, vmes pa je poskusila tudi z botoksom na dodatni regijo okrog oči: "A potem sem ugotovila, da to ni potrebno in da nekaj smejalnih gubic le daje živost mojemu obrazu. Tega me niti na smrtni postelji ne bi slišali reči ob koncu 20. let!"
In kaj bi svetovala tistim, ki o takšnem posegu razmišljajo? »Težko vprašanje,« priznava. »Meni je pomagalo uravnovestiti nekaj, kjer mi pač narava ni prizanesla, če lahko temu tako rečem. Če lahko pomaga nekomu dvigniti samozavest in samozadovoljstvo, ne vidim razloga, zakaj bi bilo to slabo. Bolj zaskrbljujoče se mi zdi to, da mladim ta lov na popolno estetiko postaja identiteta. Moje sporočilo je bolj upanje, da bodo lahko občutek smisla v življenju iskali v drugih stvareh, ki nam dajejo občutek živosti. Jaz si namreč zase želim, da bi prej prišla do tega uvida.«
Katere posege izbirajo mladi in koliko plačajo?
Obstaja jasna razlika med vrstami posegov, ki jih izberejo mlajši posamezniki, in tradicionalnimi anti-aging posegi, ki so bolj povezani s starejšimi starostnimi skupinami. Mladi se pogosto odločajo za minimalno invazivne tretmaje, kot so botoks za gladke črte, dermalni filtri za bolj polne ustnice ali konture obraza, kemični pilingi ter laserske terapije za izboljšanje teksture kože; pogosto z namenom preventivnega vzdrževanja videza.
Kirurški posegi, ki ostajajo med najbolj priljubljenimi med mladimi odraslimi, pa so rinoplastika (korekcija nosu), otoplastika (korekcija ušes) in korekcije asimetrij.
Sprehod po spletnih straneh ponudnikov, ki v Sloveniji ponujajo estetske storitve, razkriva, da so cene precej primerljive, se pa vendarle razlikujejo glede na to, kaj za svoj denar dobite. Nekje se morda na prvi pogled zdi, da za nižjo ceno dobite več, a je treba biti pozoren, ali cena vključuje zgolj 1 mililiter botoksa ali pa nanos botoksa po regijah. Slednje so navadno tri: čelo, območje med obrvmi in smejalne gubice.
Pogosta je tudi možnost znižanja cene, če se odločite za več tretmajev oziroma regij. Kjer navajajo zgolj ceno botoksa, se te navadno gibljejo med 300 in 350 evri, posamezne regije pa večinoma stanejo med 130 in 200 evri.
Cene za tako imenovani baby botoks, kjer se uporabljajo manjše doze, s čimer še vseeno poskušamo zadržati naravnejši izgled z ohranjenim gibanjem mimičnih mišic na obrazu, se v večini gibajo med 150 in 200 evrov.
Predhodni estetski posveti in svetovanje zdravnika so navadno – ne pa vedno – vključeni v ceno poznejšega posega.
Bolj invazivni posegi, ki zahtevajo operacijo, so seveda dražji. Cene povečanja ali korekcije prsi z vsadki se začnejo okrog 3500 evrov, liposukcija pri 2000 evrih.
Za konec smo o tej pereči problematiki povprašali še psihoterapevtko. Kot nam je povedala specializantka psihoanalitične psihoterapije in študentka doktorskega študija Zakonska in družinska terapija ter televizijska voditeljica Polona Zoja Jambrek, plastične operacije pri mladih niso le estetska odločitev, temveč poseg v obdobje, ko se telesna podoba in identiteta še oblikujeta v odnosu do sebe in do drugega. "S psihoterapevtskega vidika lahko želja po posegu pogosto izraža stisko, sram, perfekcionizem, občutek neustreznosti in nesprejemanje sebe, kar lahko razvojno sega v zelo zgodnje otroško obdobje. Nezadovoljstvo s telesom je tako pogosto le simptom globlje psihološke dinamike. Poseg lahko to stisko začasno ublaži, vendar njenega jedra ne nagovori, če to ostane nenaslovljeno," razloži Jambrekova.
Ob tem doda, da četudi v psihoterapijo pride klient, ki ima za seboj že več lepotnih posegov, ti po vsej verjetnosti niso glavni razlog za prihod. "Pogosteje so v ospredju drugi komorbidni simptomi, kot so anksioznost, depresivnost, težave v intimnih odnosih ... Zato je pri mladih ključno razmišljati in ozaveščati tudi o psiholoških dinamikah, njihovih simptomih in vzrokih ter pri estetskih posegih o pomenu, ki ga ima telo kot regulator samovrednotenja, ne zgolj kot estetski objekt."
E-novice · Njena
