J. A., arhiv DL

##IMAGE-3620485##

Premier Miro Cerar je danes povedal, da je prehod migrantov skozi Slovenijo državo do sredine februarja stal 32 milijonov evrov. Ob tem je ocenil, da je upanje glede dogovora s Turčijo zelo nizko, zato je toliko bolj pomembna pobuda za pomoč Grčiji. Predsednik države Borut Pahor pa je znova pozval k srečanju predsednikov parlamentarnih strank.

Po Cerarjevih navedbah za oskrbo prosilca za azil Slovenija mesečno odšteje 385 evrov. Z njegovim odgovorom ni bil zadovoljen poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je vztrajal, da je strošek prosilca za azil bistveno višji. Gorenak je namreč Cerarju zastavil poslansko vprašanje, koliko stroškov je imela do zdaj Slovenija s prehodom migrantov in koliko jo mesečno stane en prosilec za azil.

Po Cerarjevih besedah je prehod migrantov državo do 15. februarja stal nekaj več kot 32 milijonov evrov, v kar so všteti stroški zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroški sprejema in namestitve, stroški prostovoljcev in stroški občin.

Do zdaj je Slovenija po njegovih besedah od EU prejela 10,2 milijona evrov pomoči. Razvojna banka Sveta Evrope ji je dodatno donirala 1,5 milijona, Visoki komisariat ZN za begunce pa 3,6 milijona evrov. Prejela je tudi nekaj bilateralnih donacij.

Cerar je tudi ocenil, da je upanje v uresničitev dogovora s Turčijo za reševanje migrantske krize zelo nizko in da je zato toliko bolj pomembna pobuda za pomoč Grčiji. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo dopolnila predloga zakona o mednarodni zaščiti v skladu z mednarodnim pravom in ustavo, o čemer so se nazadnje pojavili pomisleki.

"Glede dogovora s Turčijo so upanja zelo nizka, ne le v okviru EU, pač pa tudi širše. Vedno manj je upanja v to, da bi se dogovor s Turčijo učinkovito uresničil vsaj na krajši rok, kar bi bilo zelo pomembno," je v današnji izjavi novinarjem ob robu seje DZ ocenil Cerar.

Zato je po njegovem mnenju še toliko bolj pomembna pobuda, da se pomaga Grčiji, da zavaruje zunanje meje EU. Pri tem so po njegovem mnenju številne članice EU pripravljene konkretno pomagati, tudi Slovenija. A po Cerarjevih ocenah nujno potrebujejo drugo nadzorno linijo nadzora, to je na grško-makedonski meji.

Razmere na grško-makedonski meji se zaostrujejo. Več sto obupanih migrantov je danes skušalo prebiti ograjo blizu kraja Idomeni. Makedonska policija je v odgovoru uporabila solzivec in šok granate, migranti pa so se bili nato prisiljeni umakniti nazaj.

Migranti so na žičnato ograjo pritisnili, ker naj bi se med njimi razširile govorice, da je Makedonija znova odprla mejo. Ob navalu na žico, ki jo je na meji postavila Makedonija, so vzklikali Odprite meje!, nekaterim pa jim jo je uspelo delno podreti. Makedonski policisti so medtem na drugi strani skušali ograjo podpreti ter so uporabili solzivec in šok granate.

Po incidentu je zdravniško pomoč poiskalo najmanj 30 ljudi, med njimi večje število otrok, aretiran ni bil nihče.

Pahor pa je danes znova pozval k srečanju predsednikov parlamentarnih strank glede begunske in migrantske problematike. Kot je poudaril, ne smemo tega že tako velikega problema še poglabljati s političnimi spori med nami samimi. V luči protestov pa je tudi ponovil, da imamo vsi pravico, da svobodno izražamo svoje mnenje.

Pahor je spomnil, da je slovensko javnost že tudi pred začetkom protestov za in proti nameščanju beguncev v Sloveniji pozval k strpnosti in ta poziv zdaj ponavlja.

A kot je poudaril, "strpnost in prizadevanje zanjo ne pomenita omejevanja svobode govora, svobode združevanja in svobode izražanja mnenj". Pomenita pa, da moramo to storiti tako, da nikogar ne žalimo in da se vzdržimo vsakršnega nasilja. Pahor je sicer ocenil, da smo šele na začetku begunske krize in ne na njenem vrhuncu.

Javnost v zadnjih dneh poleg lokacij begunskih centrov deli tudi predlog zakona o mednarodni zaščiti. Koalicija je sicer sporočila, da je pripravljena na spremembe določil v zakonu o mednarodni zaščiti, ki so sprožila pomisleke zaradi morebitne neskladnosti z mednarodnim pravom in ustavo. Dogovor gre v smeri, da izrecna navedba, da se zavrže prošnja za azil tistim, ki prihajajo iz držav EU, ni potrebna. Ministrica Vesna Györkös Žnidar pa medtem meni nasprotno.

Kot je dejala novinarjem ob robu seje DZ, je po njenem mnenju oz. oceni ministrstva ta določba potrebna. Cerar je sicer izrazil pričakovanje, da bodo dopolnila k predlogu zakona o mednarodni zaščiti v skladu z mednarodnim pravom in ustavo.

Za mnoge je sporno dopolnilo k zakonu, ki določa, da se kot nedopustna zavrže prošnja prosilca, ki je na ozemlje Slovenije vstopil z ozemlja druge države članice EU. V več nevladnih organizacijah so poslance pozvali, naj zavržejo predlog na matičnem odboru sprejetega dopolnila, pomisleke naj bi imel tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič.

V več nevladnih organizacijah so ocenili, da je dopolnilo k 51. členu zakona v nasprotju z evropskim azilnim pravnim okvirom, zlasti Dublinsko uredbo, napovedali so tudi pritožbo na Evropsko komisijo.

Györkös Žnidarjeva je morala na današnji seji DZ odgovarjati na kar nekaj vprašanj poslancev na temo nastanitvenih centrov za migrante. Za center v Lendavi je povedala, da tam nastanjenim migrantom ne morejo omejiti prostega gibanja, za morebitni center v Kidričevem pa, da odločitev o njem še ni sprejeta.