Ob koncu postopka zbiranja podatkov o življenju in delu kandidata za beatifikacijo nekdanjega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka je danes na nadškofiji potekala slovesna sklepna seja. Naslednjo soboto bodo dokumentacijo zapečatili in jo poslali v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Postopek beatifikacije pa lahko traja tudi nekaj desetletij, saj je za uspešno beatifikacijo treba dokazati čudež.

Nadškof Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot sto let prej slovenski pesnik France Prešeren. Njegova stara mati Marija (Mina) je bila pesnikova sestra. Umrl je leta 1963 v Ljubljani. Med drugim je bil od leta 1923 do 1926 tudi kaplan v Metliki, najbolj znan dogodek iz Vovkovega življenja pa se je zgodil januarja leta 1952 v Novem mestu. Takrat ga je na novomeški železniški postaji (bil je na poti v Stopiče, kjer naj bi blagoslovil nove orgle) zadržala nahujskana skupina ljudi. Nekdo od njih ga polil z bencinom in zažgal. Samo škofovi prisebnosti se gre zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. Škof je namreč zaradi mraza nosil okoli vratu šal in je z njim pogasil plamen, ki je že zajel kolar. Kljub temu je dobil hujše opekline na vratu.