##IMAGE-2209117##

Kristjani se dan po Kristusovem vstajenju, na velikonočni ponedeljek, spominjajo Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek na velikonočni ponedeljek kristjani obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Velikonočni ponedeljek je tudi dela prost dan.

"Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost," so ob velikonočnem ponedeljku zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Kot pojasnjujejo, sta dva učenca na poti v Emavs Jezusa prepoznala "po lomljenju kruha", novico o srečanju z vstalim Kristusom pa sta še isti dan sporočila tudi ostalim apostolom. "Lomljenje kruha" je izraz, ki so ga prvi kristjani uporabljali za daritev svete maše.

Velikonočni ponedeljek je po osamosvojitvi v Sloveniji podobno kot v večini evropskih držav dela prost dan. Namenjen je izletom, sprostitvi, obiskovanju sorodnikov in prijateljev. Po številnih slovenskih krajih je navada, da na ta dan pripravijo tudi posebne igre s pirhi. Tradicionalno sekanje pirhov s kovanci so včeraj priredili v Stopičah in Šmarjeških Toplicah, danes ob 10. uri pa bo tudi na Vini gorici pri Trebnjem.

Cerkev na Slovenskem bo s prireditvijo v Cankarjevem domu danes praznovala 800-letnico karizme sv. Frančiška Asiškega, s čimer bodo obeležili uradni začetek delovanja reda manjših bratov. 16. aprila 1209 je papež Inocenc III. namreč potrdil Frančiškov način življenja in njegovo pot v Cerkvi, so prav tako sporočili iz Slovenske škofovske konference (SŠK).

Frančiškovi bratje in sestre v Sloveniji letošnje jubilejno leto zaznamujejo z več dogodki, prvi med njimi je bil misijon, ki je v tednu pred cvetno nedeljo potekal na Radiu Ognjišče. Konec aprila bo potekalo romanje v Frančiškov rojstni kraj Assisi, 3. oktobra pa bo praznovanje v cerkvi sv. Frančiška v Šiški v Ljubljani ter Frančiškov festival v prostorih Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu.

Redovi, ki se navdihujejo ob Frančiškovi karizmi, so se skozi stoletja razširili po vsem svetu, tudi v slovenski prostor. Med osebnosti, ki so odločilno zaznamovale slovenski kulturni prostor, sodijo npr. Janez Svetokriški, pater Romuald Marušič, jezikoslovec pater Stanislav Škrabec in pater Hugolin Sattner, spominjajo.

Kot so še sporočili iz škofovske konference, družino Frančiškovih bratov in sester na Slovenskem sestavljajo frančiškani, kapucini, minoriti, frančiškanke brezmadežnega spočetja, frančiškanke Marijine misijonarke, klarise, sestre sv. Križa, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, mala Frančiškova družina, manjše sestre sv. Frančiška in Frančiškov svetni red.

Frančiškovi bratje in sestre so pri nas razpoznavni po skrbi za božje poti. Delujejo na župnijah, vodijo duhovne vaje, delavnice molitve in življenja, ljudske misijone, skrbijo za romanja v Sveto deželo, vodijo verski center gluhih in naglušnih in frančiškanski družinski inštitut, ukvarjajo se z izdajateljsko dejavnostjo itd. Redovne sestre vodijo gospodinjske tečaje in vezilnice, v katerih je bilo izdelanih na stotine mašnih plaščev ter drugih pripomočkov in umetnin za uporabo v bogoslužju.