##IMAGE-2480372##

Živimo v deželi pajdaškega kapitalizma, izkoriščevalskega sistema, ki je v obdobju PREHODA (tranzicije) razvil ekonomski sistem, v katerem sta se razvila kriminal in človeška pohota po materialnih dobrinah in dobičkih. Na zdravih temeljih gospodarstva so se pojavili naduti tatovi družbenega premoženja (državnega), ki so skupaj s političnimi veljaki ustvarjali pogoje kapitalističnega sistema, tako da so skupno narodno bogastvo z zavajanjem in njim prirejeno zakonodajo počasi spreminjali v zasebno lastnino. V veliko pomoč so jim bili bankirji, ki so jim pomagali graditi zasebne imperije in jim seveda pomagali reševati NARODNI MIR, s katerim so zagotavljali le navidezni standard ljudi in pogoje za klavrno reševanje socialne stiske, ki je počasi lezla v slovenske družine.

Vrli državniki so si izposojali od Evrope drag denar in ga delili, kot da ga imajo v neomejenih količinah. Obnašali so se, kot neodgovorni Butalci. V državi se je pojavila prava tekma bogatinov in politikantov, ki so med seboj tekmovali, kdo si bo nagrabil največ premoženja, kar je bilo posledično krivo, da so začele propadati uspešne gospodarske družbe, podjetja, tovarne in da je bilo na cesti čedalje več nezaposlenih delavcev.

Vsi novodobni aristokrati, ki so kaj veljali, vsi, ki so imeli v novoustanovljeni državi boljši status, so si nezakonito ustvarjali lastna bogastva. Dobičkonosni sistem prehoda jim je dajala poleta in samozavesti, saj so postali nezmotljivi, strokovni in nadvse uspešni direktorji, gospodarstveniki, politiki – nekakšni nadljudje, groza, plodnega neoliberalizma. In nacionalno gospodarstvo je zaradi tega, predvsem zaradi tega, že skoraj potonilo, država pa se je znašla tik pred stečajem. Vrli politiki pa se še vedno prerivajo za dobro plačane službe v vladi in parlamentu. Kupčkajo, kdo bo s kom in se grejo nekakšno strankarsko tekmo prikazovanja moči in ljudem trosijo predvsem norosti, ki so sprte z resničnostjo.

Kapital lahko zdravi, razveseljuje, gradi in podira. Kapital je morilec otrok, bolnih in lačnih starcev, kapital, če ga gledamo dolgoročno, je uničevalec vsega, kajti v njem se skrivajo elementi samouničenja in to vsega živega na naši zemeljski obli in kapital je kapitalizem - družbeni red, ki razdvaja ljudi na dva razreda in kjer bogati izkoriščajo revne; kapital je kapitalist, ki vedno skrbi za dobiček, zato se njegovi lastniki povezujejo, združujejo – predvsem zaradi lastnih koristi. S tem početjem uničujejo delovnega človeka. Le ta pa izgublja tla pod nogami in se počasi utaplja v blatu revščine – to pa ni tisto, kar prinaša boljši jutri. Tega bo treba priboriti. Ne zgolj s pogajanji, mirnimi shodi …

V Sloveniji smo prišli do samega vrelišča. V mestih je vrelo, ulice so bile polne ljudi, ki zahtevajo korenite spremembe: zahtevajo novo vlado, več demokracije, delo in še enkrat delo. Ljudstvo se je naveličalo čakanja in zadosti jim je obljub, ki so jih delili levi in desni despoti, ljudstvo hoče pravno državo – drugačno, bolj učinkovito sodstvo; hočejo enakost pred zakonom in vsemi upravnopravnimi postopki, ljudstvo hoče biti spoštovano.

Niso dovolj obljube, hočemo izvedbo sprememb in to na vseh ravneh družbe. In moja želja je, naj se to zgodi jutri, naj ulica rodi sadove, ki bodo sladki in sočni za človeka, reveža in kruti za izkoriščevalce in pogoltneže.