Ustavno sodišče je odločilo, da sta dva člena zakona o graditvi objektov, ki določata inšpekcijske ukrepe pri črnih gradnjah, v nasprotju z ustavo, ker pred dokončno odstranitvijo črne gradnje ne omogočata sodne presoje sorazmernosti ukrepa. DZ mora neustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa je ustavno sodišče določilo način uporabe zakona.

Za ustavno sodišče sta neustavna 152. in 156.a člen zakona. 152. člen govori o tem, da gradbeni inšpektor v primeru, ko ugotovi, da gre za črno gradnjo, med drugim odredi, da se ta odstrani. 156.a člen pa določa pogoje, kdaj se lahko takšen ukrep odloži, ko gre med drugim za dom graditelja ali se v njej opravlja gospodarska dejavnost.

Zahtevo za oceno ustavnosti je podalo upravno sodišče, ki je odločalo o upravnem sporu. Sprožil ga je Rom, ki mu je inšpektor naložil odstranitev na črno zgrajene stanovanjske hiše.

V odločbi, ki jo je soglasno sprejelo šest ustavnih sodnikov, so poudarili, da je pravica do spoštovanja doma ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavljajo mednarodni dokumenti o človekovih pravicah, posredno pa tudi slovenska ustava. Zato mora biti posamezniku zagotovljen ustrezen postopek, v katerem lahko učinkovito varuje takšno pravico.

Po trenutni zakonodaji ima posameznik možnost, da po odločitvi inšpektorja o rušenju črne gradnje predlaga odlog rušenja. O tem odloča inšpektor, v primeru pritožbe pristojno ministrstvo in v končni fazi upravno sodišče, pri čemer pa predlog za odlog rušenja ne zadrži. A ustavni sodniki menijo, da je odstranitev objekta dopustna le, če lahko sorazmernost tega ukrepa predhodno presodi sodišče. Tega pa po njihovem prepričanju zdajšnja zakonodaja ne omogoča, kot tudi ne omogoča, da bi inšpektor namesto predpisanega izrekel milejši ukrep.

Ustavni sodniki so zato DZ naložili, da mora inšpekcijske postopke v enem letu urediti tako, da bo še pred dokončno odstranitvijo objektov zagotovljena sodna presoja sorazmernosti ukrepa rušenja.

Ker omenjenih dveh členov ustavni sodniki niso mogli razveljaviti, so do odprave neustavnosti določili način izvajanja odločbe. Z njim določajo, da je črnograditeljem zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršbe zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Določajo tudi, da vložitev predloga za odlog izvršbe, vložitev pritožbe na zavrnitev odloga in pa vložitev tožbe na upravno sodišče zadržijo izvršitev ukrepa odstranitve gradnje. Določilo je tudi, da se sme izvršba odložiti večkrat, medtem ko je po trenutni zakonodajo odložitev mogoča le enkrat in za največ pet let. Po mnenju ustavnih sodnikov je takšna rešitev pomembna tudi za romska naselja.

So pa ustavni sodniki razveljavili 2. člen dopolnitve zakona o graditvi objektov iz leta 2013, ki govori o tem, da imajo možnost vložiti predlog za odlog odstranitve nelegalne gradnje le tisti, ki so objekt zgradili do 28. decembra 2013.

Na odločitev ustavnega sodišča so se že odzvali v Amnesty International Slovenije. Odločba po njihovem mnenju pomeni, da bodo morale oblasti zdaj skrbno preučiti tako zakon o graditvi objektov kot tudi novi gradbeni zakon ter v oba uvesti posebna pravna pravila za naslovitev specifik nelegalnih romskih naselij.

Pomembno se jim tudi zdi, da se je ustavno sodišče pri odločanju naslonilo na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, posebej na pravico do zasebnega in družinskega življenja, ter na to okoliščino navezalo pravne posledice, ki preprečujejo arbitraren poseg v domovanje nekega posameznika, četudi je ta dom trenutno formalno nelegalen, so zapisali.

Ministrstvo za okolje in prostor po ugotovljeni protiustavnosti zakona o graditvi objektov pojasnjuje, da je za odpravo tega stanja določen rok enega leta od dne, ko bo odločitev ustavnega sodišča objavljena v uradnem listu. Do tega roka bo treba gradbeni zakon dopolniti z novim členom v poglavju o inšpekcijskem postopku.

Novo poglavje bo ne samo v primeru posebej ranljivih skupin, kot je romska skupnost, pač pa v vseh primerih, ko bi se z izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa lahko nesorazmerno poseglo v pravico do doma, moralo zagotoviti tehtanje sorazmernosti izreka oziroma izvršitve ukrepa odstranitve objekta, navajajo na ministrstvu. Če bo ugotovljena nesorazmernost, se inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ne bo smel izvesti.

Zagotoviti bo treba tudi sodno varstvo zoper odločitev v postopku tehtanja ali pa celo vezati samo odločanje o tehtanju na predhodno odločitev sodišča. Načine, kako realizirati odločitev ustavnega sodišča, bo treba s pravnega vidika skrbno proučiti in pripraviti sistemsko ter celovito rešitev, so še dodali v odzivu za STA.

Kot so poudarili, ugotovljena protiustavnost zakona o graditvi objektov v novem gradbenem zakonu ni odpravljena, saj je bila odločitev ustavnega sodišča objavljena šele po sprejemu tega zakona.