Profimedia

• Umrl je papež Frančišek
  

Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini staršem italijanskega rodu. Le nekaj dni pred tridesetim rojstnim dnem pa je postal duhovnik. Njegova kariera se je nato strmo vzpenjala v hierarhiji katoliške cerkve. Leta 1998 je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, leta 2001 pa ga je Papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala.

Po odstopu Benedikta XVI. so ga 13. marca 2013 na konklavu izvolili za 266. papeža Rimsko-katoliške cerkve. Izvolitev za Bergoglija je bila precejšnje presenečenje tako za zbrane na Trgu svetega Petra kot za poznavalce, novinarje in komentatorje. Izvoljen je bil v enem najkrajših konklavov: drugi dan konklava in peto glasovanje je 115 kardinalov, ki so bili zaprti v Sikstinski kapeli, prineslo ime novega papeža.

Jorge Bergoglio je že z izbiro imena Frančišek, po Frančišku Asiškemu, nakazal, da bo novi papež globoko socialno čuteč. Kadarkoli je bilo mogoče je opozarjal na pravice revnih in zapostavljenih skupin. Obsojal je tudi ravnanje z begunci in drugimi migranti. V skladu s tem prepričanjem se je tudi odrekel bivanju v papeškem stanovanju v Apostolski palači, kjer so bivali njegovi predhodniki.

Profimedia

Papež, ki je spreminjal smer

Papež Frančišek je obsojal ravnanje z begunci in drugimi migranti. Zato je bila tudi njegova prva pot iz Rima na italijanski otok Lampedusa. Na otok namreč na majhnih čolnih prihaja na tisoče beguncev, ki se želijo rešiti revščine ali so bili v svojih državah preganjani. ''Navadili smo se na trpljenje drugih. To se me ne tiče, to ne zadeva mene, to ni moja stvar'', je papež Frančišek takrat opozoril na globalno brezbrižnost.

Eden bolj pomembnih dokumentov, ki jih je podpisal Papež Frančišek, je Laudato Si. Gre za papeževo pismo vsem ljudem na tem planetu. Papež je v pismu kritiziral potrošništvo in opozoril na učinke klimatskih sprememb na revne. Opozoril je, da je, da se je treba soočiti s podnebno krizo in končati s kulturo metanja stran

Papež Frančišek se je soočil tudi s temnimi platmi katoliške cerkve. Ustanovil je Vatikanski tribunal za sojenje škofom, ki so prikrivali ali niso ukrepali v primerih spolnih zlorab otrok. Leta 2020 pa so vse škofije morale vzpostaviti sistem za poročanje o zlorabah, o rabi otroške pornografije in o prikrivanju zlorab. Doslej se namreč še noben papež ni lotil reševanja takih škandalov. Vendar so predvsem žrtve zlorab pričakovale še več in papežu očitale, da je za razkrivanje zlorab storil premalo.

Profimedia

Precej nasprotnikov v katoliški cerkvi pa si je Papež Frančišek nakopal zaradi stališča do istospolnih. Še nikogar v Vatikanu nisem srečal, ki bi mu v osebni izkaznici pisalo, da je gej, je dejal novinarjem. Če istospolna oseba išče Boga, kdo sem jaz, da bi jim sodil, je še rekel in precej razburil katoliško javnost, ob tem pa dobil veliko podpore liberalne javnostmi. Kljub temu pa je še naprej nasprotoval porokam gejev in lezbijk in posvojitvi otok istospolnih partnerjev.

Pomemben korak, ki ga je naredil Papež Frančišek, je tudi srečanje z vodjo pravoslavne cerkve, patriarhom Bartolomejem. Maja 2014 sta v Jeruzalemu podpisala skupno izjavo za premagovanje ovir med cerkvama. Obhajala sta spomin na srečanje cerkva leta 1964, prvo po 15. stoletju.

Vatican media

Stiki s Slovenijo

Jorge Mario Bergoglio je tesno povezan s Slovenijo, čeprav je v času, ko je bil papež nikoli ni obiskal. Jo je pa obiskal mnogo prej. Prvič leta 1970 na povabilo Franca Rodeta. V enotedenskem obisku si je med drugim ogledal Bled, Postojnsko jamo in obiskal ljubljansko opero. Že naslednje leto, natančneje 26. januarja 1971, pa je obiskal družino Golar v Virmašah, ko je bil na poti iz Madrida, kjer je študiral, v Rim. En dan je namenil tudi obisku staršev Andreja Golarja, ki je bil takrat knjižničar na teološki fakulteti v San Miguelu v predmestju Buenos Airesa. Bergoglio je bil glavni knjižničar. Bergoglio je tudi takrat obiskal Bled in pa brezjansko baziliko. Njegova nečakinja je poročena s potomcem slovenskih izseljencev v Argentini. Papež je bil zaradi povezav s Slovenijo velik ljubitelj potice. Kdorkoli je v prišel k njemu na obisk iz Slovenije, skoraj nihče ni prišel brez potice.

Najbližje Sloveniji pa je bil Bergoglio kot papež julija lani, ko je prišel na zaključek Socialnega tedna katoličanov v Italiji. Mnogi so takrat upali, da bo prišel tudi v Slovenijo, vendar se to ni zgodilo. Nazadnje je Papeža Frančiška v Slovenijo povabila predsednica Nataša Pirc Musar, lani decembra. To je bil sicer že drugi obisk slovenske predsednice pri papežu Frančišku.

Zadnja pot Papeža Frančiška izven Italije je bila decembra na Korziko. Septembra pa je odpotoval v jugovzhodno Azijo. V okviru 12-dnevnega potovanja je obiskal Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur. To je bilo tudi najdaljše potovanje papeža Frančiška doslej. Na pot pa je odšel navkljub, da so mu to zdravniki odsvetovali.