"Če bi se bila država pripravljena spoprijeti z nekimi stvarmi iz svoje polpreteklosti, bi bila knjiga verjetno zelo dobrodošla. Ker pa ni tako, pač ni bila," pove. "Knjiga namreč govori o vedno večji socialni in družbeni neenakosti. Govori o generaciji relativno mladih ljudi, ki se počutijo oropani, izdani, odrinjeni na rob. Mi moramo drug drugemu ponavljati to, da se nismo osvobodili suženjstva zato, da bi zdaj postali služabniki. In tako naprej. Ljudje moje generacije ne verjamemo, da bomo imeli pokojnine, davijo nas davki, ponižujejo nas na takšne in drugačne načine,« je oster Valenčič v pogovoru z izkušenim novinarjem Matejem Šurcem. Valenčič ni eden od tistih avtorjev, ki bi o svojem delu skromno dejali, naj ga presodijo drugi. Prav nasprotno, nad svojim je navdušen: »Knjiga Smrt za življenje je res dobra. Jaz sem fantastično ponosen nanjo. Če pišem roman oziroma fikcijo o urbani gverili, morajo biti akcije, ki jih ta teroristična celica izvaja, karseda verodostojne. Ne moreš samo napisati: 'Šli so in razstrelili tri štabe političnih strank.' Kar sicer moji liki naredijo že na začetku knjige. Je verodostojna do te točke, da je nekakšen priročnik za delovanje urbane gverile. To je ena stvar. Druga pa je ta, da se knjiga pravzaprav posveča vprašanju, kaj je nasilje.«

"Naša skupna točka je bilo poudarjanje, da je mogoča drugačna globalizacija. To je bila ena zadnjih možnosti, ko so ljudje vsaj v Evropi skušali dopovedati, da bi moral biti mogoč tudi neki drug svet, kajti ta svet, kot ga ustvarjajo sedaj, vodi v tako hudo neenakost, da bo to povzročilo ekstremizme."

Odpravili smo suženjstvo in postali služabniki?
Po vsem svetu imamo trenutno tako neenakost, kot je v naši človeški zgodovini civilizacije še ni bilo. Človeštvo je prej imelo suženjstvo, a kljub temu ni bilo take neenakosti, kot je sedaj. Skratka prihajamo do tega, da je to zelo rodovitno polje za desne in leve ekstremizme. Vidimo, da je desni ekstremizem v porastu po vsej Evropi. Ker je ljudi pač najlažje zastrupljati z idejami, da jih ne ogrožajo kapitalistični sistem, delodajalci in lastna vlada, ampak da jih ogrožajo drugi. Bodisi begunci, bodisi muslimani, prej so bili Romi, pred njimi je bil nekdo drug in pred njim so bili seveda Judje. Vedno se iščejo najbolj ranljive skupine, da se lahko širi neko sovraštvo. In odgovor na ta desni ekstremizem bo levi ekstremizem.«

Tomo Köleš

Valenčiča so sicer nekatere politične stranke v Sloveniji že označile za ekstremista. Sam jim odgovarja: "Ekstremist? Da, če to pomeni, da sem realist, ki se zaveda svinčene teže časov, ki prihajajo. In ti časi bodo gotovo prišli."
Več v Vestniku 26. aprila.