I. N., arhiv DL

„Vsi, ki smo se trudili, da je belokranjska pogača evropsko zaščitena jed, se sprašujemo, koliko je naredila ga. Špeličeva, pri tem projektu. Je pa belokranjsko pogačo uporabila za promocijo stranke ob volilni kampanji,“ med drugim na portalu lokalno.si poudarja Alenka Mežnaršič iz Metlike.

Poudarja, da „stranka, ki si je pogačo prisvojila na jumbo plakatu, ni prav ničesar storila“ za pogačo. „Ni prav in ogorčeni smo, da se zaščitena tako odmevna in poznana jed, kakor je belokranjska pogača, uporablja v politične namene,“ sklene svoje razmišljanje Mežnaršičeva. Članek je naletel na velik odmev med bralci, zato so na Studiu D poiskali še drugo plat zgodbe.

Čadonič Špeličeva: S svojim delom sem zaslužna za priznanje

I. N., arhiv DL

„Najprej moram izraziti veliko začudenje. Kakšni očitki, namesto, da bi doživela pohvalo, ker se s ponosom slikam z belokranjsko pogačo, kar je simbol Bele krajine in zlatih rok Belokranjic, doma in vsega dobrega,“ najprej pove Vida Čadonič Špelič.

Nadaljuje, da če so zaradi jumbo plakata, na katerem je njena fotografija z belokranjsko pogačo, prizadeti tisti, ki so si prizadevali za njeno priznanje, bi morala biti prva prizadeta ravno ona. „Očitajo mi, da nisem nič naredila za to pogačo. Pa to ni res. Tako kot danes, sem bila tudi takrat zaposlena na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ko sem bila državna sekretarka za hrano, so prišle k nam na našo pobudo ženske iz Metlike z nekdanjim županom. Nagovorili smo jih, da naj vložijo vlogo za zaščito tega izdelka kot tradicionalno posebnost.“

Skupaj z Marijo Kos Skubic je potem – tako Čadoničeva – napisala pravilnik o pogojih za uporabo tradicionalnega ugleda za belokranjsko pogačo. „Poseben pravilnik, ki je izšel 14. junija 2002. In to je bila podlaga, da je bila potem pogača zaščitena kot tradicionalna posebnost.“ Ministrstvo je leta 2010 kot četrti slovenski izdelek pogačo zaščitilo v Evropski uniji. „To se pravi sama s svojim delom sem pripomogla k temu, da je belokranjska pogača znana tudi v Evropi, ne le v Sloveniji,“ poudari Čadoničeva. Doda, da tega svetega kruha ne želi izkoristiti za kakršnokoli strankarsko promocijo, saj „kruh nima barve stranke. Kruh je ali pa ga ni.“

Kandidirala bo kot nestrankarska kandidatka na listi N.Si. „Ne zato, da bi dobila dobro službo poslanke, pač pa zato, da bi pomagala krščanski demokraciji priti v slovenski parlament. Menim, da ni prave demokracije, če v parlamentu ni stranke, ki bi glasno zagovarjala krščanske vrednote.“