Slovensko ime zahtevano le še pri javnih zavodih
Potem ko je sodišče v Mariboru občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah zavrnilo registracijo imena zavoda za turizem Visit Trojica, ker vsebuje tujo besedo, nas je zanimalo, koliko je takšnih primerov, ki niso v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine.

Trojičani so ime zavoda takoj spremenili v Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah in s tem zadostili zakonu, ime Visit Trojica pa še naprej ostaja kot blagovna znamka, ki jo bodo uporabljali v marketinške namene.
Zakon o javni rabi slovenščine sicer nalaga, da naj bi bila vsa podjetja (tako javna kot zasebna) poimenovana s slovenskimi imeni, razen če gre za tujo blagovno znamko.
A kot kaže, so sodišča stroga le pri imenih javnih zavodov, ne pa tudi pri zasebnih podjetjih.
Še več, očitno je na tem področju nekaj gneče oziroma zmede, saj tovrstna poimenovanja nadzirajo trije zakoni, in sicer že omenjeni zakon o javni rabi slovenščine, zakon o zavodih in zakon o gospodarskih družbah. Sven Berdon z vrhovnega sodišča je prepričan, da sodišča o imenih odločajo bolj po zakonu o gospodarskih družbah in po zakonu o zavodih kot po zakonu o javni rabi slovenščine, ter dodaja, da pri njih ne razpolagajo s podatki o tem, koliko vlog za registracijo imen je letno zavrnjenih, saj »se evidence ne vodijo na način, ki bi omogočal pridobitev tovrstnih podatkov«.
Jezik siromašimo z (ne)pismenostjo
Da je primerov zavrnitve malo, se strinja tudi Jože Vidic, vodja sodnega registra na mariborskem okrožnem sodišču, ki se je podpisal pod trojiško odločbo. »Zadeva z zavodom za turizem v Sveti Trojici je bila edina v zadnjih dveh letih.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se