Ob izidu prvega slovenskega prevoda knjige Folkeja Tegetthoffa Tisoč ogledal in v pozdrav pomladi so Aktiv žena Budna vas, Turistično društvo Šentjanž in Mohorjeva družba Celovec v šentjanški kulturni dvorani pripravili nadvse zanimiv večer pripovedovanja zgodb z naslovom Polje življenja. Ljudska umetnica, zbirateljica ljudskega blaga, Ljoba Jenče, eden najboljših slovenskih igralcev, Pavle Ravnohrib in Ljudske pevke Solzice, so z iskrenim pripovedovanjem svojih življenjskih dogodivščin in s petjem, znali vzpostaviti neposreden, živ stik, pravcat most z občinstvom, interakcijo, kot bi temu rekli učeno, tako, da bi težko ugotovili, komu je bilo bolj prijetno - ali tistim na odru, ki jim je tančice skrivnosti spretno odstirala Saša Kralj, ali poslušalstvu v dvorani.

Ljoba je poslušalcem svetovala naj otrokom čim večkrat prebirajo pravljice, še bolje, če jih pripovedujejo nekoliko po svoje, kajti tak "avtorski" pristop staršev ali drugih odraslih, je za otroka večje doživetje, kot še tako lepo branje, čeprav je seveda tudi to še kako dobrodošlo in za otroka zelo koristno.

"Zakaj nisem ljudska pevka? Zato, ker zavestno iščem te ljudske pesmi in jih pojem po svoje. To ne pomeni, da je kaj več ali kaj manj vredno. Ljudska pevka poje tako, kot so peli rodovi pred njo v neki vasi in povzema to petje naprej na enak način. Jaz pa pojem pesmi z različnih krajev, različne manire, iščem po arhivih, teh pesmi nisem prejela od staršev, ne od rodu, temu se posvečam zavestno..." Ljoba je še povedala, da je doživela pravi kulturni šok, ko je raziskovala ljudsko blago, in spoznala, kakšno bogastvo imamo, pa tega nihče ne pozna in puščamo vnemar.

Preberite še ...

· Prehrana

Nagradni kviz: Sodelujte in se potegujte za super nagrade!

Na vprašanje, kako pa Pavle in petje, je Ravnohrib povedal šaljivo prigodo, kako se je skušal po dogovoru s prijatelji izogniti nastopu v pevskem zboru, tako, da je tudi on "fušal", kot prijatelja na avdiciji pred njim, ki nista bila sprejeta. Ko pa je še on poizkusil, mi ni uspelo, saj ga je zborovodja, ki je poprej vodil cerkveni pevski zbor, v katerem je bila njegova mati več kot 40 let čudovit prvi sopran, neke vrste prvakinja, takoj prekinil, češ, da naj se kar neha pretvarjati, da ne zna peti. Na odrskih deskah je pel v diplomski vlogi, ki jo je imel v Strniševih Žabah. Čeprav v otroštvu ni rad recitiral, ker je imel vedno tremo ob javnih nastopih, je to moral početi zelo pogosto. Pavleta Ravnohriba veliko ljudi pozna iz številnih gledaliških in filmskih vlog, največ pa iz vloge Franceta Prešerna.

"Kar se tiče slovenske kulture, sem neskončno žalosten! Po letu 1991, odkar smo Slovenci dobili svojo državo, je odnos do kulture katastrofalen! Zdaj prihaja čas, ko je naša kultura resnično ogrožena. Ne bom pozabil kočevskega župnika. On je arhediakon dekanije, kamor spadam tudi jaz. Ko smo bili pred leti v Novi Štifti, je on govoril s stališča vere. Pridiga je bila Slovenci in krščanstvo. Slovenci ki smo 1000 let čakali na svojo državo in na svobodo, ampak, ko se je to zgodilo, smo začeli te stvari enostavno izgubljati. In to se dogaja s slovensko kulturo! Kajti v prejšnjih, sivih časih, je obstajalo jezikovno razsodišče, ki ga zdaj ni več. Če poslušamo komercialne radijske in televizijske postaje, tam nastopajo ljudje, ki imajo slučajno pet minut časa, in so popolnoma govorno neizobraženi. In vse se podreja pravilu - samo zabava. Žal slovenska kulturna politika nima posluha in ne odnosa do visoke slovenske kulture. Spominjam se pokojnega Marka Slodnjaka, ko je v tistih vročih osemdesetih letih, ko se je začela pripravljati slovenska pomlad, v Beogradu rekel: 'Nas Slovence bo rešila samo visoka kultura!' Žal je v tem času v Sloveniji pomemben samo denar, samo materialne koristi. V podzavest slovenskega človeka je prišlo, da smo ljudje, ki se ukvarjamo s kulturo tisti, ki jemo in pijemo denar davkoplačevalcev! To bi človek še razumel, če bi slišal iz ust nepoučenega človeka. Če pa to sliši iz ust svetovalca predsednika vlade, ki je meni lani očital, ko sem za nastop na državni proslavi pričakoval honorar, da mi kulturniki itak jemo in pijemo davkoplačevalski denar, je pa to hudo! To pa so hude stvari! Na splošno se mi zdi, da slovenska politika nima odnosa do slovenske kulture. Kultura zmeraj pristane v tistem bobnu, ko je pač treba dati svoje ljudi iz političnih vrst v kulturne institucije. Bil sem eden tistih, ki se je sredi devetdesetih let do konca boril, da bi bila gledališča avtonomna, ločena od politične oblasti. Ampak zgodilo se je leto 1945. To se pravi - povsod so bili nastavljeni ljudje, ki so imeli partijsko izkaznico. In dandanes odločajo o slovenski kulturi ljudje, ki se s kulturo sploh ne ukvarjajo!," je bil kritičen in pesimističen Pavle Ravnohrib.

Proti koncu prireditve, katere častni pokrovitelj je bil, se ji je pridružil tudi sevniški župan in poslanec Kristijan Janc in se tudi z županovim vinom zahvalil nastopajočim gostom, predstavnik Mohorjeve družbe za Slovenijo, Martin Lisec, doma z Lukovca pri Boštanju, pa je županu in gostom izročil knjižna darila. Aktiv žena Budna vas in šentjanški vinogradniki so poskrbeli, da se je ob prigrizku in pijači prijeten klepet med nastopajočimi in obiskovalci prevesil pozno v noč.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista