L. M., arhiv DL

##IMAGE-3625377##

»Če se ne bo naredilo nič, bom kar odstopila,« pravi romska svetnica v šentjernejskem občinskem svetu Darka Brajdič, vse bolj razočarana nad tem, da se reševanje romske problematike v občini ne premakne nikamor.

Kot pravi, vsi njeni predlogi in vprašanja pri občinarjih naletijo na gluha ušesa. »Verjamem, da je občinska blagajna prazna, vendar bi se vseeno dalo kaj z dobro voljo in z malo sredstvi tudi narediti,« pravi in spregovori o zanjo trenutno najbolj perečem romskem problemu, o družini Brajdič v naselju Kozarje.

Družina živi v leseni hiški na kmetijskem zemljišču in je črna gradnja, baraka je kar nekaj deset metrov oddaljena od občinske ceste in nima ne elektrike ne pitne vode, tudi urejenega dostopa do ceste nima. Kot pravi Brajdičeva, uporabljajo vodo iz bližnjega potočka, kjer je voda oporečna. V šolo je otroke še lani z vozom in konjsko vprego vozila mama, sedaj konja menda nimajo več in mlajša dva vozi z mopedom starejši brat. »Najhuje pa je, da je sedaj hudo zbolel oče, ki je v bolnišnici v Ljubljani. Mama me kar naprej kliče, naj pomagam. Potka do ceste je neutrjena, saj mi ni uspelo od občine dobiti niti malo peska za ureditev, seveda tudi ni splužena. Vprašanje je, kako bo rešilec sploh lahko pripeljal domov očeta, če bo sneg,« razmišlja Brajdičeva in pravi, da njene telefonske klice v glavnem vsi ignorirajo in ne ve, na koga se naj obrne.

Najbolj pa je razočarana, da občina ne uresniči obljube, da bo omenjeni družini še konec lanskega leta napeljala vodo - to je bila pobuda občinske komisije za spremljanje reševanja romske problematike.

Podrobneje o njenih očitkih in odzivih občinske uprave poročamo v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista.